Anonimni vsevedi

Wikipedija, spletna enciklopedija, največja zakladnica zelo, pa tudi malo manj pomembnega znanja na svetu, ki je za vedno spremenila način iskanja odgovorov na še tako nenavadna vprašanja, je januarja praznovala 11. rojstni dan. »Rodila« se je namreč 15. januarja 2001, njen soustanovitelj Jimmy Wales pa je napisal prvi članek z naslovom Zdravo, svet!. Danes jo na mesec obišče 470 milijonov ljudi in je peta najbolj obiskana spletna stran. Teh 470 milijonov ljudi jo vsak mesec obišče 15-milijardkrat. Prebirajo lahko več kot 21 milijonov gesel v 283 jezikih.

Razsežnosti

Največja in najstarejša izmed Wikipedij v različnih jezikih je seveda angleška z nekaj manj kot štirimi milijoni gesel (ta bi zasedala več kot 1600 knjig, visokih 25 in debelih pet centimetrov) in približno polovico vseh obiskov. Smešno, brez slik in ostale »navlake« bi jo lahko kljub temu spravili na 8-gigabajtni USB-ključek. A ne več za dolgo.

Le nekaj več kot leto dni mlajša je slovenska različica Wikipedije. Šestindvajsetega februarja bo praznovala 10 let. V tem času se je na njej nabralo več kot 130 tisoč enciklopedičnih člankov, vsak mesec pa ima približno 14 milijonov ogledov strani. Po številu člankov je slovenska Wikipedija na 30. mestu med vsemi Wikipedijami. Po številu govorcev jezika na članek je 14., vendar pa je to neupravičeno slaba uvrstitev, saj je pred njo več umetnih jezikov. Takoj na prvem mestu je denimo volapik, umetni jezik iz 19. stoletja, ki ni nikoli zaživel in naj bi imel nekaj sto govorcev. Volapiška Wikipedija pa ima skoraj toliko člankov kot slovenska. »To gre na račun (pol)avtomatskega generiranja vsebine – velika večina ’člankov’ je o naseljih in upravnih enotah različnih držav, kjer je par navdušencev vneslo osnovne demografske podatke v skripta, ki so potem ’ štepala’ strani,« pojasnjuje eden od urednikov slovenske Wikipedije, Jernej Polajnar. Skratka, med »resnimi« jeziki so pred slovensko različico po številu govorcev jezika na članek le islandska, baskovska, estonska, luksemburška in norveška Wikipedija. Pa še Wikipedija v esperantu. Kot pravi Polajnar, je sicer za ocenjevanje kakovosti še najbolj merodajna pokritost vzorca temeljnih enciklopedičnih tem. Pri tem gre slovenski Wikipediji nekoliko slabše, saj je na 38. mestu. A vse naštete številke so spoštovanja vredne, glede na to, da zanjo prostovoljno, v svojem prostem času, skrbi in jo dopolnjuje približno 200 aktivnih urednikov, ki bi jih lahko ljubkovalno poimenovali boljšewiki. Vseh aktivnih urednikov v vseh Wikipedijah je približno 90 tisoč, med njimi je skoraj 90 odstotkov moških, večina je starih manj od 30 let. Vsak ima svojo zgodbo.

V prvih vrstah

»Zelo rad imam, da so stvari urejene in popolne,« razlaga Polajnar, sicer raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki pri urejanju in dopolnjevanju sodeluje že pet let. »Povsem po naključju sem med klikanjem po Wikipediji naletel na kup zelo pomanjkljivih ali celo manjkajočih člankov. Večina ljudi bi si rekla, da bo to že kdo drug popravil. Moje stališče pa je, da bi si moral človek, ko spozna, da nekje nekaj manjka, pa je to sposoben napisati, reči – kdo pa bo, če ne jaz?« Za začetnika slovenske Wikipedije sicer velja Celjan Jani Melik, ki se je z vodilnimi dogovoril o vzpostavitvi slovenske različice in še danes aktivno sodeluje pri njenem urejanju. Prvega objavljenega članka se ne spomni več. »Prvi članki, kakor kažejo najstarejši razpoložljivi zapisi, so bili s področja matematike, fizike, astronomije in jezikoslovja. Na primer članki, kot so: matematika, Stefan-Boltzmannov zakon, John Steward Bell, predpone SI, slovenščina ipd.« Melik pravi, da je današnja slovenska Wikipedija vsekakor presegla njegova prvotna pričakovanja. Izmed njenih slabosti izpostavlja tisto, ki je zaradi principa delovanja Wikipedije (ureja jo lahko kdorkoli) lastna vsem jezikovnim različicam – vandalizem. Gre za zlonamerno spreminjanje člankov, velikokrat nesmiselno, žaljivo, izkrivljeno. To, pravi Melik, so prispevki neresnih urejevalcev. Po Polajnarjevih besedah se velikokrat zgodi, da ti »popravki« prihajajo iz šolskih računalnikov. »To je verjetno posledica kakšne zadolžitve, nad katero učenec ni najbolj navdušen in se potem na ta način izživlja.«

Ne popolnoma nezanesljiva

Ker je eno glavnih vodil Wikipedije nepristranskost (med drugim je edina izmed desetih najbolj obiskanih spletnih strani, ki nima oglasov), avtorji pa imajo do različnih tematik zelo različna stališča, pri najbolj občutljivih temah med uporabniki potekajo žgoče debate, ki včasih privedejo tudi do tako imenovanih urejevalskih vojn, ko dva tabora nenehno spreminjata neki članek v skladu s svojim prepričanjem. Med takšne teme spadajo na primer članki o zgodovini Slovenije, venetski teoriji, Osvobodilni fronti, domobranstvu, homeopatiji, vegetarijanstvu ... »Kakor v resničnem življenju,« pravi Polajnar.

Wikipedija se tudi zaradi tega vse od svoje ustanovitve spopada z očitki o neverodostojnosti in nezanesljivosti. Če lahko vanjo posega kdorkoli, pač ne more biti zaupanja vredna. Tega ni spremenila niti raziskava znanstvene revije Nature, ki je leta 2005 primerjala število napak v izbranih člankih iz angleške Wikipedije in najbolj ugledne enciklopedije – Britannice – ter ugotovila, da med njima ni bistvenih razlik. Ima pa Wikipedija zelo pomembno prednost – hitrost, s katero je mogoče popravljati napake in dopolnjevati vsebino. Vprašanje, ali je Wikipedija zanesljiva, si je sicer Jimmy Wales zastavljal pred nekaj leti. Kot je dejal za Guardian, je sodobna različica tega vprašanja: »Hej, to je dejansko precej neverjetno, dobro, kako jo lahko še izboljšamo?«

Direktor založbe Mladinska knjiga Miha Kovač se je nedavno v Delu obregnil ob kakovost slovenske Wikipedije, češ da je kritična masa razumnih uporabnikov za njeno delovanje v Sloveniji premajhna. Proti vandalom, tako Kovač, se namreč uspešno borijo le pri dovolj splošnih geslih, »pri bolj obskurnih temah, kjer je ljudi, ki jih ta gesla zanimajo, manj, pa je zanesljivost manjša«. Res je, priznava Polajnar, da je na slovenski Wikipediji kar nekaj člankov, ki bi si komaj zaslužili tak naziv. »Ampak, kot vedno poudarjamo, je Wikipedija nenehno v delu in vsebina se dopolnjuje.«