Razpad sistema
Vzpon in padec slovenskega gradbeništva
Svetilnik krize v gradbeništvu je projekt Celovški dvori propadlega Vegrada. Projekt je bil z muko le pripeljan do konca in predan kupcem, od investitorja pa ni ostalo nič.
© Borut Krajnc
Na začetku krize je bilo vse drugače. Gradbena podjetja so bila videti kot veličastni generatorji slovenskega gospodarstva. Peščica večjih podjetij je obvladovala trg, njihovi direktorji pa so bili nedotakljivi. Kriza na finančnih trgih jih je sicer upočasnila, a nihče ni pričakoval tega, kar je sledilo.
Danes je slovensko gradbeništvo opustošeno. Obseg del je pol manjši od tistega leta 2008, zaposlenih je tretjino manj, propadla so tudi podjetja, ki so bila videti prevelika, da bi lahko propadla: SCT, Vegrad, GPG … Zakaj? Odgovor poznamo: svetovna gospodarska kriza. Pa je res samo to? Kaj se je pravzaprav zgodilo?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.