„Zmagal bom!“

Kako lahko Jankovićeva kandidatura za župana Ljubljane pomaga družinskemu zakoniku in kako lahko škodi njegovi stranki

Zoran Janković bo znova postal župan Ljubljane, tako vsaj kaže tri tedne pred volitvami. Nima močnih protikandidatov, Ljubljančani so ga množično podprli na jesenskih državnozborskih volitvah, in ker je vseskozi govoril, da ga poslanska funkcija ne zanima, mu vrnitve na magistrat volivci verjetno ne bodo zamerili.

Zanimivejša od vprašanja, ali bo Janković že v četrto dobil podporo v Ljubljani, so predvidevanja o tem, kako lahko ljubljanske županske volitve vplivajo na izide referenduma o družinskem zakoniku. Županske volitve bodo v glavnem mestu na volišča privabile več ljudi, kot če bi bil 25. marca v Ljubljani zgolj referendum. Družinski zakonik ima v večjih mestih, tako kažejo analize javnega mnenja, razmeroma večjo podporo kot v neurbanih središčih, zato bi lahko večja udeležba Ljubljančanov pomembno vplivala na končni referendumski izid. Volivcev v Ljubljani ni malo. Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2010 je v prestolnici volilo 100 tisoč volivcev. Če bo po vsej Sloveniji referendumska volilna udeležba okoli 30-odstotna, v Ljubljani pa takšna kot na zadnjih lokalnih volitvah, bo vsak peti volivec Ljubljančan.

Zoran Janković podpira družinski zakonik, veliko njegovih volivcev prav tako. To seveda ne pomeni, da bo družinski zakonik na referendumu potrjen, a možnost, da se bo to zgodilo, je večja, kot če 25. marca v Ljubljani ne bi bilo županskih volitev. Na referendumu o oploditvi z biomedicinsko pomočjo je na ravni države zavrnjeni zakon dobil največjo podporo ravno v ljubljanskih volilnih okrajih.

Z Jankovićevim odhodom iz parlamenta bo na kratki rok največ izgubila njegova politična stranka. Pozitivna Slovenija je ad hoc skupina, nastala je samo zaradi predčasnih volitev, da bi Janković prevzel položaj predsednika vlade. To mu ni uspelo in sedaj se vrača v Ljubljano. Res je, da so bili predsedniki strank v Sloveniji hkrati tudi župani, prav tako je res, da niso vsi sedeli v parlamentu ali v vladi, a Pozitivna Slovenija bo morala, če bo seveda želela obstati, izoblikovati prepoznavnejši politični program in zastopati jo bodo morali prepoznavni posamezniki. Razen Jankovića teh še nima. Nima niti resnega političnega programa. Zanj ima še nekaj časa, moč in prihodnost Pozitivne Slovenije se ne bosta oblikovali (samo) na ljubljanskem magistratu, pač pa predvsem v parlamentu. Enako kot za Pozitivno Slovenijo velja za vse stranke leve opozicije. Kdo so in kaj so, se bo pokazalo pri parlamentarnem delu.

A velja še ena opazka. Jankoviću že nekaj časa „grozijo“ različne ovadbe, njegove posle preiskujejo tožilci in kriminalisti, zadnja preiskava je povezana s financiranjem gradnje športnega kompleksa v Stožicah. Če se bodo sumi kaznivih dejanj izkazali za upravičene, Janković in njegova stranka nimata politične prihodnosti. Do sedaj kljub velikim besedam (predvsem v predvolilnem času) proti Jankoviću še ni bilo nobene pravnomočno potrjene obtožnice.

Jankovićev največji politični konkurent Janez Janša sicer že nekaj mesecev občasno obiskuje sodišče.