Gorenjska uvala

Restavracija Tabor
Podbrezje 246
Tel.: 04 533 01 31
www.restavracijatabor.com
V podbreškem Taboru ribiške mreže praznijo vsak dan od poldneva do desetih zvečer.

Fino:
gravlaks
njoki z lososom
kovač v pečici

Ne tako fino:
kapesanta na žaru

Resno taborjenje za z ribovjem obloženo gorenjsko mizo stane približno 40 evrov na jedca.

Po enotedenski strogo alpski prehrani, ki so ji bili slovenski – in z njimi tudi Konzumovi – organizmi izpostavljeni v paketu z zapovedanimi zimskimi smučarskimi počitnicami, je bil res že skrajni čas, da vzpostavimo prehransko ravnovesje in kakšen energent v telo vnesemo tudi z mediteranske strani naše domovine. Pa se je primerilo tako, da nam po maščobne kisline omega 3 sploh ni bilo treba zaviti k morju, saj se je že posedanje v restavraciji Tabor v osrčju Gorenjske izkazalo za več kot spodoben ribojedski doživljaj.

Le kdo bi si mislil, da v kraje, kjer punce še vedno tu in tam govorijo na fanta, dostavljajo tako frišno bero morske favne in da te nato kuharski majstri ne zdemolirajo z litri tržaške omake in/ali drugimi hard-core kontinentalnimi prijemi. V Taboru lahko že na začetku začneš s hudo frajerskim, mehkim, sočnim in dišečim, štirinajst dni na suho mariniranim gravlaksom, katerega okusnostne atribute gre poleg mojstrstva tabornikov nedvomno pripisati tudi norveškemu izvoru oranžne ribe. Kakorkoli, v Podbrezjah se splača zategniti ročno že zaradi tega super lososa. Ali pa zaradi onega, ki ga skupaj z malo smetane in resnim odmerkom koprca vmešajo med konkretno odrezane, a ravno prav kompaktne njoke. V spominu kani ostati tudi močna bistra ribja juha, ki jo aromatično jačajo in karakterizirajo z lupinami škampov, v rubriko nepretresljivo je mogoče uvrstiti tunov karpačo, najresnejša kandidatka za napako dneva pa je kapesanta, ki so jo sicer lepo in na hitro popekli na žaru, potem pa dobesedno – bože sačuvaj! – utopili v bazenu olivnega olja.

Na našo (in njihovo) srečo so se nato iz nevarne cone elegantno izvili s fletno, ne preveč zaroštano črno sipino omako, ki so jo enkrat prelili prek domačih širokih rezancev, drugič pa so jo vmešali v za rižoto nenavadno dolgozrnat, lepo na zob kuhan riž, dramaturški lok pa je drugi vrhunec dosegel z minimalističnim, v nulo pečenim, lepo zapopranim kovačem in krompirjem iz pečice. Čokoladna napaka (tako v Taboru imenujejo nizek sufle) z jagodami v karamelni omaki in by-the-book panna cotta sta bili točno to, kar sta morali biti – pika na i. Če bi v Taboru zlajnanega Oliverja in Terezo presekali s kakšno sodobnejšo ležerno dalmatinsko muziko (za začetek mogoče s komadom Alles gut splitskega The Beat Fleet), bi bilo pa vse skupaj še toliko boljše.