Kazijo nam pogled

Spoštovani dr. Nežmah,

v Mladini z dne 14. 2. 2012 (Kazijo nam pogled) in 3.2. 2012 (Besedni ponaredki) ste opozorili na konkretna in pereča okoljska problema Ljubljane ter sila pičle odzive nekaterih okoljevarstvenikov. Tudi osebno se v prispevku z dne 3.2. 2012 obregnete nad prvopodpisana (Božidar Flajšman in Dušan Plut) peticije za ohranitev enotnega ministrstva za okolje in prostor. Po vašem cenjenem mnenju naj bi imeli podpisniki peticije sicer prav, a jim svetujete, da svojo energijo raje preusmerijo v reševanje konkretnih okoljskih problemov. V članku z dne 14.2. 2012 pa naredite še korak naprej in zapišete: »Tudi salonski ekologi, ki junaško podpisujejo peticije proti prehodu ministrstva za okolje pod kmetijsko ministrstvo, niso protestirali proti radikalnemu krčenju gozda in to v mestu (Ljubljana), ki je prepolno prašnih delcev.«

Tudi sam bi bil zelo zadovoljen, da bi številni (danes pretežno pasivni …) strokovnjaki, politiki in širša javnost splošnim in lokalnim okoljskim temam namenili večjo pozornost in se osebno aktivno vključili v opozarjanje ter zlasti v reševanje okoljsko-razvojnih problemov. Ker vse od 80. let aktivno, širše in lokalno prostovoljno delujem v številnih okoljskih dejavnostih, sem spoštovani gospod Nežmah presenečen, da ste me (tudi gospoda Flajšmana) uvrstili med t.i. »salonske ekologe«. Bilo bi osebno poniževalno in hkrati samovšečno naštevanje vseh konkretnih okoljskih akcij, pri katerih sem sodeloval še v obdobju, ko je bilo okoljsko delovanje politično neželeno, le redki novinarji in strokovnjaki pa so takrat podpirali okoljske aktiviste.

Zato vam prilagam zgolj omejen spisek nevladnih okoljskih organizacij, kjer sem strokovno in osebno aktivno sodeloval pri reševanju konkretnih okoljskih problemov v zadnjih dveh letih: Civilna iniciativa Celje, Eko krog Zasavje, Ekologi brez meja, Ekološko društvo Proteus Bela krajina, Civilna iniciativa Braslovče, Ustavimo TEŠ 6 … Predlagam, da kar pri predsednikih navedenih iniciativ preverite vašo trditev (ne predpostavko!) o meni kot salonskem ekologu. Zelo bi vam bil hvaležen, da mene in javnost o takem ali drugačnem rezultatu vašega raziskovalnega novinarstva seznanite. Meni osebno pa sta do takrat v zadoščenje javni izjavi gospoda Uroša Macerla (predsednik Eko kroga Zasavje) in gospoda Borisa Šuštarja (predsednik Civilne iniciative Celje), da sem bil eden redkih slovenskih strokovnjakov, ki sem ne glede na posledice strokovno argumentirano in javno takoj v začetku podprl njihove upravičene in konkretne okoljske akcije ( v zvezi z Lafarge Trbovlje in Cinkarno Celje). Tudi z udeležbo na javnih protestih, ko strokovni argumenti niso bili dovolj.

Žal je tudi moj dan dolg 24 ur, zato sem prisiljen (vedno s slabo vestjo!) narediti izbor okoljskih dejavnosti, kjer lahko polnokrvno sodelujem. Ta mučni izbor bom še naprej moral sam opravljati, ključno merilo pa bo tudi v prihodnje moja strokovna (ne)usposobljenost za določene okoljske teme.

S spoštovanjem,