Čakajoč na revolucijo

Ko je Alfred Charles Kinsey izsledke svojih raziskav na področju seksologije strnil v delih Spolno vedenje moškega (Sexual Behavior in the Human Male, 1948) in Spolno vedenje ženske (Sexual Behavior in the Human Female, 1953), se je končala doba dojemanja seksa kot aktivnosti, ki se s ciljem ohranjanja vrste vrši v temi, v misijonarskem položaju in z osebo nasprotnega spola. Skrhala se je patriarhalno privzgojena podoba moškega kot močnejšega spola, saj se je na seksualnem polju izkazal za dokaj nezapletenega, ženska pa kot bitje z izredno kompleksno seksualnostjo, ki ne seksa zgolj zaradi prokreativnih nagonov v službi moškega užitka, marveč zaradi lastnega zadovoljstva v spolnosti.

Sledila je praktična nadgradnja v obliki seksualno revolucinarnega gibanja, ki je konec šestdesetih destigmatiziralo promiskuiteto in legaliziralo pornografijo kot legitimno obliko zabave za odrasle, ter se v drugi polovici osemdesetih, pod vplivom epidemije virusa HIV, obrnilo v »revolucijo v odnosih med spoloma« oziroma ponovno vrednotenje potencialov seksualne monogamije, pogosto serijske, kar se je zavleklo tja do konca tisočletja, do »partnerske in družinske revolucije«.

Slovenci in Slovenke smo bili vedno aktivno vključeni v te procese. Če smo to še nedavno lahko le slutili, zdaj vemo. Če nedavno še nismo imeli pametne replike na stereotip o slovenski seksualni zavrtosti, jih imamo zdaj za celo knjigo. In če smo bili še do nedavnega prepričani, da je naše spolno življenje nekaj posebnega, zdaj vemo, da smo se motili.

To je pokazala prva slovenska nacionalna raziskava spolnega vedenja, zajeta v knjigi Spolno življenje v Sloveniji, ki prinaša pravi cunami primerjalnih razpredelnic in širše uporabnih informacij o spolnem vedenju Slovencev in Slovenk, o njihovem spolnem zdravju in o njihovih stališčih, povezanih s spolnostjo. Preverimo, kaj ugotavlja o homoseksualnosti: »Primerjave slovenskih podatkov o razširjenosti homoseksualnih spolnih izkušenj s tujimi kažejo, da je bil v Sloveniji izstopajoč zelo nizek delež moških s takimi izkušnjami. Presenetljivo je tudi, da med moškimi anketiranci v Sloveniji ni bilo nikogar, ki bi ga privlačil le isti spol, med ženskami pa je bil delež takih zelo nizek.« Zelo verjetno je, pravita avtorja knjige, da so bile homoseksualne osebe zaradi prevladujoče družbene stigmatiziranosti manj pripravljene na sodelovanje v raziskavi kot osebe s heteroseksualnimi izkušnjami. Raziskava, ki jo je koordiniral Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, je bila sicer izvedena na verjetnostnem vzorcu 1.800 Slovencev in Slovenk v »spolno najaktivnejšem obdobju« od 18 do 49 let, finančno pa sta jo podprla Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za znanost in tehnologijo.

Skratka, spolno življenje v Sloveniji ni nič posebnega, v bistvu je zelo predvidljivo, pod črto ugotavljata docentka epidemiologije Irena Klavs in profesor sociologije Ivan Bernik, avtorja knjige, ki analizira, interpretira in komentira verodostojne podatke o ključnih področjih spolnega vedenja v Sloveniji ter ugotovitve strokovno postavlja ob bok prevladujočim seksualnim vzorcem v zahodnoevropskih državah in ZDA – kjer spolno življenje prav tako ni nič posebnega in je zelo predvidljivo. »Vidnejše spremembe so se dogajale predvsem v zadnjih petdesetih letih, zato se pogosto zdijo revolucionarne. Manj vidno plat spreminjanja spolnosti pa razkrivajo empirične raziskave spolnega vedenja in spolne morale,« lahko preberemo v uvodnem poglavju z naslovom Družbena in kulturna organiziranost spolnosti v sodobnih družbah (kamor navsezadnje sodi tudi Slovenija). »Iz njih je mogoče razbrati (v tem pogledu izstopata zlasti Kinseyjevi raziskavi), da je bilo spolno vedenje tudi v času pred prvo ’spolno revolucijo’ bolj dinamično in domiselno, kot so dopuščale takratne javne predstave o ’spodobni’ spolnosti, in da je vsaj manjši del prebivalstva s svojim eksperimentalnim odnosom do spolnosti pripravljal pot za obsežne spremembe.«

Na žalost pa nacionalna raziskava o spolnem vedenju navkljub letnici izida ni ravno najaktualnejše delo, saj prinaša izsledke raziskave, ki je bila izvedena že pred dvanajstimi leti. To pomeni, da so sodelujoči zdaj stari med 30 in 61 leti ter da bi danes na ista vprašanja verjetno odgovarjali drugače. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako ...

Spolno življenje v Sloveniji je kljub vsemu prva domača publikacija, ki je po metodološkem in vsebinskem pogledu podobna nacionalnim poročilom o spolnem vedenju v zahodnih državah. Ker je knjiga nastajala tako, kot nekoč Kinseyjeva poročila, se pravi na podlagi entuziazma, volje in radovednosti posameznikov, se je bati, da bo še dolgo ostala edina.

Knjiga:
Spolno življenje v Sloveniji
Avtorja: Ivan Bernik in Irena Klavs
Kaj: Analiza podatkov o ključnih področjih spolnega vedenja v Sloveniji
Založba: Aristej, Ljubljana
Cena: 23 evrov