16. 3. 2012 | Mladina 11 | Ekonomija
Čas stiskanja
Banke so čedalje bolj zadržane pri kreditiranju podjetij, to pa zavira gospodarsko okrevanje
Akcija blokade NLB v okviru protestov “za Evropo ljudi in ne bank” gibanja 15o v Ljubljani 8. marca
© Borut Krajnc
Kreditni krč ni slovenska posebnost. Z njim so se ali se še soočajo tudi v mnogih drugih evropskih državah. Težava je, da je stanje pri nas vse slabše in da nič ne kaže na izboljšanje. »Za vse evropske države velja, da je v letih pred krizo prišlo do zelo velikega obsega kreditiranja. V Sloveniji smo na vrhuncu imeli kar 30-odstotno nominalno rast kreditiranja, kar je ogromno glede na to, da je BDP rasel po največ šestodstotni stopnji. Še septembra 2008, ko je že prišlo do stečaja banke Lehman Brothers, je bila pri nas letna stopnja rasti kreditiranja podjetij več kot 24-odstotna, kar je v luči dogodkov, ki so se tedaj že nakazovali, nerazumno,« pravi ekonomist dr. Vasja Rant. S kreditnim krčem se še vedno soočajo zlasti tiste evropske države, ki imajo tudi sicer največje javnofinančne težave, torej Grčija, Irska, Portugalska in Španija. Medtem ko se je v državah, ki kotirajo boljše, na primer v Nemčiji, že začela omejena kreditna ekspanzija. »V povprečju je v EU prišlo do močnega dviga kreditiranja pred krizo, čemur je sledil oster padec, v zadnjem času pa se je del Evrope pobral, medtem ko se v Sloveniji padec kreditov nadaljuje,« pravi Rant. Skrb zbujajoč je predvsem padec kreditov podjetjem, kjer dejansko lahko govorimo o kreditnem krču, medtem ko je kreditiranje prebivalstva sicer upadlo, a ne tako dramatično.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.