Žerjavova desna roka

Državni sekretar na Žerjavovem ministrstvu za gospodarstvo je postal Uroš Rožič. Pred leti, v prvi Janševi vladi, je Rožič vodil DSU (nekdanja Slovenska razvojna družba), ki je v stoodstotni državni lasti. V tem času, leta 2007, si je Rožič od »svojega«, državnega podjetja izposodil 150 tisoč evrov posojila za nakup stanovanja po tedaj izredno ugodni 4,5-odstotni obrestni meri (tedaj so bile obrestne mere za tovrstna posojila okrog 6,7-odstotna).

Komisija za preprečevanje korupcije je tedaj ugotovila, da ravnanje odgovornih oseb v DSU »ustreza definiciji korupcije«, saj je direktor prejel korist v višini razlike odobrene obrestne mere in obrestne mere na bančnem trgu, kar pa je tudi znesek oškodovanja družbe in hkrati državnega premoženja. Po tem je sicer Rožič posojilo res vrnil in se pozneje zaposlil kot direktor T2. No, tudi tukaj ni šlo vse po načrtu, družba se je namreč takoj za tem znašla v insolventnem postopku in v skladu z Žerjavovim zakonom o gospodarskih družbah Rožič deset let ne bi smel ne ustanavljati ne voditi drugega podjetja.

Žerjav je eden izmed redkih ministrov, ki so popolnoma izkoristili razširjeno kvoto politično pripeljanih kadrov. Medtem ko so v Pahorjevi vladi ministri lahko zaposlili po štiri svetovalce, vezane na zaupanje ministra, je druga vlada Janeza Janše že na svoji prvi seji to število razširila na šest. Vodja Žerjavovega kabineta je postala Branka Dajčman, sekretarsko mesto je zasedla Jerneja Lampret, ki prihaja iz javne agencije za varnost prometa; to namerava vlada ukiniti. Potem se je na gospodarsko ministrstvo vrnila tudi Lejla Kogej, prej pristojna za odnose z javnostmi v SLS, iz nabora kadrov SLS je Žerjav v vlogi referenta pripeljal še Milana Klara in celo Roka Brinarja – svojega voznika.