20 let od začetka obleganja Sarajeva

Ob obletnici se bodo v sarajevski Holiday Inn jutri vrnili nekateri domači in tuji novinarji, ki so poročali o vojni v BiH

Jutri bo minilo 20 let od začetka obleganja Sarajeva, ki so ga sile bosanskih Srbov izvajale 1425 dni. To najdaljše obleganje kakega mesta v sodobni zgodovini je po uradnih podatkih zahtevalo življenja 11.541 prebivalcev Sarajeva, od tega 1601 otroka. Ranjenih je bilo najmanj 50.000 ljudi. Žrtev obleganja Sarajeva se bo prestolnica BiH letos spomnila s posebnim scensko-glasbenim programom z naslovom "Sarajevska rdeča črta".

Promet v središču mesta bo jutri ustavljen, vzdolž glavne ulice Maršala Tita pa bodo na dolžini 800 metrov postavili 11.541 praznih rdečih stolov v spomin na ubite Sarajevčane. "Med stoli bodo tudi manjši, ki simbolizirajo ubite otroke Sarajeva," je povedal avtor in režiser programa Haris Pašović. Kot je dodal, bodo v izložbah na obeh straneh ulice razstavili plakate kulturnih dogodkov, ki so potekali med obleganjem. Središče Sarajeva bo tako spremenjeno v svojevrsten muzej obleganja, pripravili bodo tudi koncert, na katerem bo med drugim nastopil zbor 750 učencev sarajevskih osnovnih in srednjih šol. "11.541 ljudi ne bo na koncertu, ker jim je to preprečil strel ostrostrelca ali eksplozija granate," je poudaril Pašović. Povedal je še, da bodo stole kot spomenik ubitim prebivalcem Sarajeva nato postavili v spominskem parku, ki naj bi ga po načrtih postavili v mestu. Obleganje Sarajeva se je sicer dejansko začelo 5. aprila 1992, ko je vojska bosanskih Srbov zavzela sarajevsko mednarodno letališče v naselju Ilidža. Uradno se je končalo 29. februarja 1996, tri mesece po podpisu daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je končala vojna v BiH.

Ob začetku obleganja mesta so spopadi potekali že po vsej BiH. Izbruhnili so že marca, nekaj dni po tem, ko je ta nekdanja jugoslovanska republika razglasila neodvisnost na podlagi referendumske odločitve. Predsedstvo BiH je 8. aprila 1992 v državi razglasilo izredne razmere. Vojska bosanskih Srbov je na pobočja okoli Sarajeva namestila topništvo takratne Jugoslovanske ljudske armade, ki je bila pod nadzorom Beograda. Po navedbah srbske tiskovne agencije Beta je bilo na okoliških hribih postavljenih okoli 120 raketometov in 250 tankov, ki so dan in noč obstreljevali mesto. Dnevno so v povprečju izstrelili 329 granat. Žalosten rekord so dosegli 22. julija 1993, ko so jih izstrelili 3777. Tankovske granate ali streli ostrostrelcev so zadeli vsa poslopja v mestu. Več kot 35.000 poslopij je bilo uničenih, med njimi bolnišnice, državne ustanove, kulturni in verski objekti, mostovi... Večino žrtev med obleganjem so pokosile prav granate in ostrostrelci. "Pazi, ostrostrelec!" je bilo najbolj pogosto slišano opozorilo v obleganem mestu.

V treh letih in pol obleganja je Sarajevo zaznamovalo več še posebej krvavih dogodkov. Tako je 27. maja 1992 med ljudi, ki so čakali v vrsti za kruh, priletel tankovski izstrelek. Umrlo je 22 civilistov, 60 je bilo huje ranjenih. Na osrednji sarajevski tržnici Markale je 5. februarja 1994 umrlo 68 ljudi, 144 pa je bilo ranjenih, ko je sredi polne tržnice razneslo tankovsko granato. Podoben incident se je zgodil 28. avgusta 1995, ko je na tržnici umrlo 38 ljudi. V bombardiranju sarajevske knjižnice konec avgusta 1992 pa je zgorelo kakih 1,7 milijona knjig. A prebivalci se niso vdali, čeprav je bilo Sarajevo med obleganjem odrezano od sveta in je ostalo brez vode, elektrike in plina. Edini vir oskrbe mesta s hrano in ostalimi potrebščinami je bil dolgo zračni most, ki so ga v ta namen vzpostavile enote ZN (Unprofor).

Mednarodne organizacije, predvsem Združeni narodi, so skušale na različne načine olajšati težko življenje prebivalcev. ZN so 8. junija 1992 z resolucijo št. 758 razširili svoj mandat na Sarajevo, konec junija pa so na sarajevsko letališče namestili modre čelade. V začetku julija so tam vzpostavili zračni most za človekoljubno pomoč pod vodstvom Visokega komisariata ZN za begunce. Na začetku obleganja je v številnih kratkih obdobjih premirja iz mesta pobegnilo več tisoč ljudi, predvsem žensk in otrok. Sarajevo je bilo 6. maja 1993 razglašeno za varovano območje ZN. Julija 1993 pa je bosanska vojska odprla 800 metrov dolg skrivni predor pod sarajevskim letališčem, ki je vodil do delov mesta pod bošnjaškim nadzorom. Po tem predoru so v Sarajevo prinesli predvsem orožje in les, služil pa je tudi za evakuacijo ranjencev. Hišo v Butmirju, kjer je bil vhod v predor, so po vojni z delom predora spremenili v muzej.

Zveza Nato je v začetku leta 1994 silam bosanskih Srbov dala ultimat in zahtevala umik težkega orožja na območje, ki je od mesta oddaljeno 20 kilometrov. Junija 1995 so v mesto poslali francosko-britanske sile za hitro posredovanje. Bošnjaške sile so 15. junija 1995 začele ofenzivo za končanje obleganja mesta. Pred dokončno prekinitvijo ognja 12. oktobra 1995 pa so konec avgusta z letalskimi silami napadli srbske enote, nameščene okoli mesta. Zaradi obstreljevanja Sarajeva je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije na dosmrtno oziroma 29-letno zaporno kazen obsodilo bivša častnika bosanskih Srbov Stanislava Galića in Dragomirja Miloševića. Zaradi istih obtožb v Haagu sodijo tudi nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću. Maja pa se bo začelo dolgo pričakovano sojenje poveljniku sil bosanskih Srbov Ratku Mladiću, ki je najbolj odgovoren za zločine, storjene med obleganjem.

Ob obletnici se bodo v sarajevski Holiday Inn jutri vrnili nekateri domači in tuji novinarji, ki so poročali o vojni v BiH. Razprave "Mediji v vojni in miru: Ali lahko bolje delamo?" se bodo med drugim udeležili fotoreporterji Ron Haviv, Gary Knight in Santiago Lyon, pa tudi poročevalka CNN Christiane Amanpour in britanski novinar Ed Vulliamy. (STA, mm)