Desant na zdrav razum

Ko se čudimo izdelku vlade, s katerim nas prepričuje, da nas bo popeljala v svetle zarje, je dobro pogledati njihove predvolilne obljube. V posebni predvolilni izdaji SDS »Pametna rešitev« so takoj na prvi strani obljubili, da so »sposobni v prvih stotih dneh narediti najnujnejše , da presekamo spiralo pesimizma in pomanjkanja ambicij ter začnemo obračati smer razvoja spet navzgor.« Dalje je Janša na drugi strani posebej poudaril, da je »cilj peljati varčevanje pri delovanju države in oživljanje gospodarstva vzporedno«. Romana Tomc pa na 8. strani ugotavlja, da »pomanjkanje sredstev ne sme biti razlog, da bi se odrekli socialni državi, saj jo ravno sedaj najbolj potrebujemo«. No, seveda, tudi nova delovna mesta obljubljajo.

Moram ugotoviti, da uspešno skrivajo vse, že pred volitvami pripravljene ukrepe, tako so se hvalili, da bodo z njimi  izpolnili zgornje obljube. Namesto tega s predlaganimi ukrepi širijo pesimizem, ogrožajo obstoječa delovna mesta, socialno državo in tudi gospodarsko rast, namesto da bi jo s svojimi ukrepi oživljali. Še vedno se hvalijo, v kakšni dobri kondiciji so 2008 zapustili slovensko gospodarstvo in javne finance. Nočejo priznati, da so v času vladanja znižali davke in hkrati povečali obveznosti javnih financ in posledice tega se kažejo danes. S sproščanjem menedžerskih prevzemov in s spodbujanjem gospodarske rasti na podlagi zadolževanja, so povzročili sedanje izgube bank, gospodarstva in propadanje podjetij zaradi prevelike zadolženosti. Na to kaže spomniti zato, ker še vedno nameravajo zniževati davke, primanjkljaj pa prenesti na zniževanje delovanja socialne države.

Te vrste učinkovitost nima samo slabih ekonomskih in socialnih posledic, temveč vpliva tudi na siceršnji razvoj družbenih odnosov. Kako usodno je tolerirati te vrste učinkovitost,  je analiziral  J. Hillman (citirano po knjigi Umberto Galimberti Miti našega časa, Modrijan 2011 str. 120). On ugotavlja:

»Ko načelo učinkovitosti izgubi povezavo z drugimi smotri in postane edini motiv za delovanje, ni več pomembno, kaj se dogaja, komu in zakaj. Če učinkovitost povzdignemo v absolutno vrednoto, ostanejo v senci nameni dejanj, smer in smisel dogajanja, ki se ravna samo še po mitologiji čiste funkcionalnosti brez drugih opornih točk.

Skrita pod masko učinkovitosti, oblast podrejene lažje prisili k pokorščini, saj jim vcepi mišljenje, zaradi katerega že v svoji okolici in na kratek rok (še manj pa dolgoročno) niso več zmožni  spoštovati temeljnih življenjskih vrednot, zato jim čustva odmrejo. Po drugi strani uspešno širi nespametno vero, po kateri doseženi ’cilji’ nemudoma postanejo ’sredstva’ za nadaljne cilje, s tem pa se upravičuje vsakršno ’početje’, ne glede na to, kaj kdo počne.«

Navedeno je zadosti povedno.