Slavko Pregl: "Mnoga vprašanja bistveno več govorijo o tistih, ki jih postavljajo, kot pa o problematiki, ki naj bi jih zadevala."

Ob nastopu nove vlade se je govorilo tudi o ukinjanju agencije za knjigo. To se k sreči ni zgodilo, z ministrom pa ste se dvakrat srečali. Kakšno je trenutno stanje?

Z ministrom smo se res dvakrat sestali, nikoli pa se nismo resno pogovarjali. Zato sem ministru po teh pogovorih poslal dve pismi z relevantnimi podatki, a nanje ni odgovoril. Aktualni rebalans še vedno predvideva 25-odstotno znižanje sredstev za knjižne programe in 45-odstotno znižanje sredstev za delovanje agencije.

Minister meni, da bi agencija morala pridobivati več zunajproračunskih sredstev. Kje vidite možnosti za to?

S tem se strinjam. Agencija je ves čas na ta način pridobivala veliko sredstev. Ne more pa tako pridobivati sredstev za plače javnih uslužbencev.

In teh naj bi bilo na agenciji preveč.

Ob ustanovitvi je bilo za agencijo določenih 14 nalog, za katere bi skrbelo devet ljudi. Ministrstvo za kulturo je v agencijo poslalo pet ljudi, ministrstvo za znanost enega. Ko sem bil izbran za direktorja, sem zamenjal eno osebo z ministrstva za kulturo. Agencija je začela delati s šestimi, ne devetimi ljudmi.

... ki so med drugim poskrbeli za 100.000 evrov prihranka pri slovenski udeležbi na treh najpomembnejših knjižnih sejmih v Leipzigu, Frankfurtu in Bologni ...

Sejmi so v času, ko je bilo za to pristojno ministrstvo, stali 180.000 evrov. Odkar to delamo sami, stanejo 80.000 evrov. Ministrstvo za kulturo je najemalo javne izvajalce, mi za vse poskrbimo sami. Ustvarjeni prihranek pomeni polovico denarja, ki je potreben za plače na agenciji. Novi megaminister tega ne vidi.

Opozorili ste tudi, da država pisateljem z neizpolnjevanjem evropske direktive o knjižničnem nadomestilu dolguje 18 milijonov evrov. Kaj je bil namen tega opozorila? Pisatelji verjetno ne pričakujejo, da bi nadomestilo kdaj dobili.

Teh 18 milijonov je znesek, ki bi ga pisatelji dobili, če bi država od takrat, ko je bila ustanovljena, plačevala knjižnično nadomestilo. Piarovec ministrstva pravi, da Slovenija ob uveljavitvi knjižničnega nadomestila še ni bila članica EU. Spomnil bi ga, da tudi ni bila članica EU, ko je denacionalizirancem plačevala stomilijonske zneske, zaradi nacionalizacij, ki so jih izvedle nekdanje države tega območja, ne pa Slovenija. Na take stvari je treba odgovoriti, ko se danes govori, kako je kultura prisesana na državni proračun, ki ga polni delavski razred.

Podmladek SDS je na premiera Janšo naslovil vprašanje o posebnih pokojninah iz državnega proračuna, ki jih dobivajo posamezniki z izjemnimi dosežki v kulturi, znanosti in športu. Sprašujejo se, ali je v Sloveniji res 167 še živečih kulturnikov, ki so slovenski kulturi dali tak prispevek, da si v času krize zaslužijo rento 1190 evrov na mesec ...

Tega pisma ne poznam. Rečem lahko le, da mnoga vprašanja bistveno več govorijo o tistih, ki jih postavljajo, kot pa o problematiki, ki naj bi jih zadevala.