Prekinjena žetev

Ena boljših zamisli prejšnjega sklica državnega zbora je bil projekt Znanje žanje, v okviru katerega so pred vsako redno sejo poslancem in ministrom, pa tudi javnosti v neposrednem televizijskem prenosu ugledni slovenski znanstveniki in raziskovalne skupine predstavljali svoje delo. V dveh letih in pol je tako nekaj deset znanstvenikov, od nanotehnologov do zgodovinarjev, dobilo priložnost za javno predstavitev svojega delovanja. Število prisotnih poslancev je bilo sicer nemalokrat sramotno, a predavatelji so bili vsaj z odzivom navzočih praviloma zadovoljni, prav tako so bila številna predavanja povzeta v medijih, s čimer so dogodki prispevali k popularizaciji znanosti.

Z odstopom predsednika državnega zbora Pavla Gantarja, odhodom Gregorja Golobiča z ministrstva, pristojnega za znanost (MVZT), in nastopom splošne vladne krize je projekt zamrl. Zadnje predavanje je bilo na dnevnem redu julija lani. Še več, na spletnih straneh državnega zbora in na arhivskih straneh MVZT si ni mogoče ogledati niti posnetkov starih predavanj ali dostopati do spremljajočega gradiva. „Upam, da bo nova ekipa brez predsodkov nadaljevala projekt,“ pravi nekdanji državni sekretar na MVZT Jozsef Györkös. „Varčevanje v tem primeru nikakor ne bi bilo primeren izgovor in tudi kakovostnih znanstvenikov, ki bi se lahko predstavili, še ni zmanjkalo.“

Iz državnega zbora so sporočili, da tudi v tem mandatu razmišljajo o nadaljevanju projekta, ki je v tujini ob izmenjavi parlamentarnih praks zbudil iskreno zanimanje, „vendar podrobnosti še niso razdelane“. S superministrstva Žige Turka smo dobili podoben odgovor, češ da so šele na začetku mandata, zaradi česar se s tem vprašanjem še niso ukvarjali. „Če bo državni zbor izrazil željo, da projekt Znanje žanje nadaljuje, bo k projektu ministrstvo pristopilo,“ zagotavljajo. Kar se tiče dostopnosti posnetkov in gradiva, povezanega z dosedanjimi predavanji, pa oboji zatrjujejo, da bodo v prihodnosti spet na voljo.

Iskrenost interesa Turkovega ministrstva je sicer vprašljiva. Znanstveniki, ki so v okviru projekta predstavljali svoje delo, so v veliki večini zaposleni v javnih ra–ziskovalnih zavodih, dr. Turka, sicer profesorja na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, pa zelo moti, da je v naši državi največji delež doktorjev znanosti zaposlen v javnih ustanovah. Po njegovih besedah na nedavni novinarski konferenci je škoda, da ti doktorji znanosti niso zaposleni v gospodarstvu. „Izobrazili smo jih, ne prinašajo pa dodane vrednosti v našem gospodarstvu.“ Pod njegovim vodstvom ministrstvo, pristojno za znanost, načrtuje precejšnje krčenje obsega javnega financiranja ra–

ziskovalne dejavnosti. „Takšen padec lahko pomeni kolaps raziskovalnih skupin in hibernacijo znanosti, s čimer ta zagotovo ne bo mogla prispevati k tehnološkemu preboju za izhod iz krize,“ je nedavno opozoril biotehnolog dr. Roman Jerala, prvi predavatelj v sklopu projekta Znanje žanje. V opevanem programu SDS 10+100 je sicer zapisano: „V proračunu bomo znatno povečali sredstva za financiranje znanstveno-raziskovalnega dela.“