Bodo kar vsi izjeme?

Samozaposleni na področju kulture že vrsto let opozarjajo na svoj neustrezen položaj, skromne prihodke, slab socialni položaj, prikrajšanje pri pravicah iz dela, bolniških, kreditih in podobno. Predlagali so tudi kolektivno pogodbo in celo zakon o samozaposlenih na področju kulture.

No, vlada je z enim samim ukrepom razrešila problematiko svobodnjakov. Ukinila jih je! Pravzaprav jih ni kar ukinila, pač pa je prepovedala sklepanje pogodb javnemu sektorju. Ker pa je delo svobodnjakov v veliki meri vezano ravno na javni sektor, jim je s tem onemogočila opravljanje dejavnosti v tolikšni meri, da si, spričo velikosti in strukture slovenskega trga, ne bodo mogli več zagotavljati eksistence s svojim delom.

Kljub vsemu pa je vlada vendarle pustila nekoliko odškrnjena vrata, saj je mogoče, izjemoma, sklepati pogodbe z njenim blagoslovom. Seveda selektivno, samo »pravi« avtorji bodo deležni tega blagoslova.

V vojni z grozečo krizo je 2.800 registriranih samozaposlenih umetnikov, ustvarjalcev, intelektualcev, inženirjev in tehnikov ter kakšnih 500 novinarjev, pač sprejemljiva žrtev. V primerjavi s 120.000 brezposelnih brezdelnežev, je to kaplja v morje.

Če je gospodarstvo lahko racionaliziralo svoje poslovanje z 80.000 odpuščenimi, je (o groza) javni sektor zaposlil kar 9.000 ljudi. Kam pa je šlo tistih 71.000? OK, na zavod za zaposlovanje. Ampak, brezdelneže je treba, z znižanjem višine in časa podpore, pripraviti do tega, da bodo delali. Kaj? Karkoli, pod kakršnimi koli pogoji, za kakršno koli plačilo (če). Samo ne v gospodarstvu, ker je že tako preveč zajedavskih delavcev in, bog ne daj, ne v javnem sektorju! Kaj pa še ostane? Samozaposlitev, kriminal, kanclager? No, samozaposlitev itak spada v gospodarstvo, samo da delavec ni več delavec, ampak delodajalec sam sebi. In kot tak brez delavskih in človekovih pravic. Kje ste že videli, da bi fabrika imela človekove in delavske pravice? Če fabrika ne zmore več konkurirati na trgu, gre pač v stečaj, crkne.

Da ne govorimo o tem, da fabrike pač ne morejo biti člani sindikata. Če se borijo za svoje pravice, jih ne ščiti sindikalna zakonodaja. Ali preživi na trgu ali pa crkne. Če pa vlada še trg ukine, pa itak crkne. In samozaposleni je ena taka, majčkena fabrika. In sindikati ne vedo, kaj početi z njim.

Ustava sicer pri nas zagotavlja svobodo gospodarske pobude (74. člen), pa kdo se bo na to skliceval? Svobodnjaki so itak neki umetniki, ki se ne spoznajo preveč na pravo, so preveč prestrašeni, da bi se oglasili in itak nimajo denarja, da bi najeli pravnike. Tisti, ki so na trgu uspešni, bodo rekli, da ni tako hudo, da če si dober (se znajdeš), lahko uspeš, seveda pa ni prostora za vse. Torej ni prostora ravno za vsakega diplomanta neke akademije, da bi se prerival na tem majhnem trgu. In ponujal svoje (z davkoplačevalskim denarjem pridobljeno) znanje, sposobnosti, ustvarjalnost, ki jih itak nihče ne potrebuje. Torej je treba zapreti, porušiti tudi te javne akademije, univerze in fakultete, ki samo požirajo davkoplačevalski denar in producirajo kadre, ki jih nihče ne potrebuje. Študirali bodo samo tisti iz »pravih« družin, takih, ki si to lahko privoščijo, ker so bogaboječe in polne denarja. Zato je treba narediti to deželo (Slovenijo), deželo za bogate.

To, da so v zahodni Evropi svobodnjaki obravnavani kot delavci, da prinaša kultura kot kreativna industrija znaten del BDP in delovna mesta, je le privid. Evropejci nam že ne bodo solili pameti!

Problema se torej rešimo tako, da ukinemo sam izvor problema. Kulturniki so bili vedno nezadovoljni s svojim ministrstvom. Pa ga ni več! Torej, nimajo več s čim biti nezadovoljni. Problem rešen! Referendum? Sama zgaga – ukiniti! Socialna država? Potrata! Ukiniti! Pravna država? Neučinkovita! Ukiniti! Državni svet? Predsednik države? Potratno! Ukiniti! Ustava? Saj je nihče ne upošteva! Ukiniti! Slovenijo je treba očistiti vse te demokratične navlake. Najceneje je en vodja, ki misli za vse in odloča o vsem. Če pa bodo državljani še s tem nezadovoljni, bomo pa še njih ukinili. Saj so itak zgolj strošek!

Problem rešen!

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.