Pahorjevo slovo?

Pravo vprašanje za Socialne demokrate ni, kdo bo njihov predsednik, pač pa, kakšna naj bo prihodnost socialdemokracije

V Kočevju se bo 2. junija na volilnem kongresu Socialnih demokratov Borut Pahor potegoval za nov mandat predsednika stranke. Prvič je bil izvoljen leta 1997, ko je stranko prevzel od Janeza Kocijančiča. Velik Pahorjev uspeh je, da je stranka obstala, da je iz združene liste prešla v socialdemokracijo in da je na prejšnjih volitvah zmagala. Tu pa se Pahorjevi uspehi nehajo.

Med triletnim vladnim mandatom se Borut Pahor ni izkazal kot sposoben predsednik vlade. Znal je nastopati na tiskovnih konferencah, graditi lik novega povezovalca, a koalicija mu je razpadla in na volitvah je izgubil 20 odstotnih točk. Ko je pred dnevi volitve izgubil Nicholas Sarkozy, se je (vsaj začasno) umaknil s položaja voditelja stranke in francoske desnice. Pahor bi rad po porazu še vedno vodil poraženo stranko, hkrati pa se spogleduje z volitvami za predsednika države. Od politika, ki je zase mislil, da je najboljši voditelj, ki lahko Slovence popelje mimo čeri krize, kakšne resne samokritike ni mogoče pričakovati.

Temeljna težava stranke SD pa seveda ni le Borut Pahor. Njena temeljna težava je položaj socialdemokracije. V večini Evrope in v Sloveniji še vedno velja, da se je s krizo najbolje spoprijeti s staro ekonomsko politiko. Z varčevanjem, s krčenjem. Jasno izraženih in v praksi preizkušenih političnih in ekonomskih alternativ ni. Gospodarska vprašanja so seveda pomembna, a politika, ki govori le o deficitih in gospodarski rasti, ni več prepričljiva in učinkovita. „Finančna kriza je razbila neoliberalni ekonomski red in razgalila njegovo disfunkcionalno naravo. A neoliberalizem politično še ni premagan. In trenutno se ne ponuja nobena alternativna politična ekonomija. Naša naloga je, da jo ustvarimo,“ je zapisano v zborniku Prihodnost evropske socialdemokracije, gradnja dobre družbe, ki je nedavno izšel v Veliki Britaniji.

Pahor takšne alternative seveda ne ponuja. Nasprotno, zagovarja rešitve, ki jih ponuja politična desnica. Predsednik Državljanske liste Gregor Virant je pred dnevi v intervjuju za spletni portal Pomurec.com prostodušno dejal, da bi Boruta Pahorja z veseljem vzel v svojo stranko. Zadrega Janeza Janše in drugih politikov vladne strani je namreč velika. Želijo, da bi se v slovensko ustavo zapisalo fiskalno pravilo. Brez vseh poslancev SD - Pozitivna Slovenija fiskalnega pravila ne bo podprla - jim to ne bo uspelo. V SD pa je ravno Pahor tisti, ki spremembo ustave ognjevito podpira. S tem imajo težave že v njegovi poslanski skupini, Igor Lukšič, njegov najnevarnejši protikandidat na prihajajočem strankarskem kongresu, pa spremembi ustave tudi javno nasprotuje. Vladi bi bilo laže vladati, če bi Borut Pahor ostal predsednik SD.

Morebitna sprememba na vrhu SD ne pomeni, da bo stranka z novim voditeljem uspešnejša. Morda bo še manj vplivna, kot je danes. A kako SD deluje z Borutom Pahorjem, smo že videli. Videli so tudi volivci. Pahor četrte poti ne bo izumil, in če alternative ne bo znala ponuditi stranka SD, jo bodo namesto nje pač drugi ...