Intervju: Dr. Franc Rode

V predčasnih vladnih razpravah o noveli Zakona o verski svobodi in o novem sistemu financiranja slovenskih cerkvenih skupnosti so vodilni v slovenski RKC ogorčeno zavračali spremembe. Tudi predlog, ki bi verskim skupnostim zagotavljal večjo medsebojno enakopravnost. Toda realizacija novelizacije zakona ni bila udejanjena. Predsednik vlade g. Pahor je od tega odstopil. Tudi ni pomislil na uvedbo cerkvenega davka. S tem odpravo sedanjih dajatev iz proračuna verskim skupnostim in v tem preko 90% dominantni RKC. Uradu za verske skupnosti je naložil samo uveljavitev odločbe Ustavnega sodišča v ukinitvi zaposlitve nosilcev verske skupnosti v zdravstvu in notranjih zadevah. Nenavaden način in odnos vodje najbolj leve(?) politične stranke na oblasti. Kakor da se je s tem realiziralo papeževo opozorilo v obliki odklonitve medsebojnega srečanja. Pri tem je izrečeno v predvolilni obljubi o spremembi dominantni religiji prirejenega zakona, celo mimo ustavnih pravil, v celoti »pozabil«.

Že kar nekaj let nazaj je vodstvo RKC javno izrazilo, da proučujejo način najustreznejše uvedbe cerkvenega davka. Pišemo leto 2012. Od tedaj je univerzitetno izobrazbo zaključilo že mnogo naših študentov. Marsikdo je dodal k osnovi tudi magisterij. Toda voditeljem RKC povezave še do danes ni uspelo najti ustrezen način zbiranja verske članarine. S tem nas samodejno napotijo na vprašanje o njihovi strokovnosti. Ob tem, da so redni prispevki vernikov sistemsko urejeni v mnogih državah sveta. Primeren dokaz temu je Poljska, religiozno poudarjeno opredeljena država, kjer je vlada predlagala uvedbo cerkvenega davka in ukinitev državne subvencije cerkvam. Izplačevanje plač in pokojnin za okoli 23.000 duhovnih in cerkvenih predstavnikov priznanih verskih skupnosti v cca 40 milijonski državi naj bi s tem prenesli na verujoče. Ob zapisu informacije so verske skupnosti prejele od države 24 milijonov EUR. Pa pri nas prejema RKC kaj manj denarja, čeprav nas je samo 2 milijona? Tako lahko vidimo, da so naši oblastno ambiciozni državljani tozadevno od poljskih neskončno oddaljeni. Poklekati pred RKC smo žal pričeli z dr. Drnovškom, nato pa nadaljevali z vodji vlad vse do danes. RKC je znala in zna našo nekritično duhovnost in majhnost, kapitalsko polno unovčevati.

Vsebinsko strukturo RKC nosilcev navaja zapis v drobni knjižici iz konca sedemdesetih let dvajsetega stoletja. Ozrto je na predvojni čas druge svetovne vojne z ugotovitvijo, da „Naša Cerkev je bila pred vojno preveč bogata. Župnik je bil pogosto tudi gospodarski veljak, samostani so bili na splošno preveč bogati, škofje so preživljali počitnice v gradovih. Cerkev je imela premoženje, ki ji ni bilo potrebno za izpolnjevanje njenega poslanstva (…).“ Sama bi se morala odpovedati svojim posestim in jih izročiti ubogim. Vendar, kolikokrat se je to zgodilo v zgodovini Cerkve? Ne dostikrat. Zato pa Bog poseže vmes, da razbremeni in očisti svojo Cerkev.“ In še: „Tisti, ki so opravili ta posel, gotovo niso mislili na očiščenje Cerkve, pa so bili vseeno orodje v božjih rokah in so nehote izvršili božji načrt. Tako smo postali bolj revni in morda manj ošabni.“ Navedeno je v tedanji socialistični Jugoslaviji s priznanjem razmer, v katerih se je tedaj nahajala RKC, izrekel dr. Rode. Razmere je z zapisanim zelo odločno obsodil. Zato je tudi za današnji čas samodejno vprašanje, v čem se razlikuje današnja Cerkev od one pred drugo svetovno vojno? Bi uvedba dajatve verujočih za realizacijo osebne prostovoljne opredelitve preveč posegla v značaj položaja Cerkve? Iz tega je poročevalec zapisa izrekel polno priznanje kardinalu za njegovo stališče. Zapisal je: «Ne bi mogel imeti bolj prav, kažejo aktualna dogajanja. Tega ne more spremeniti niti dejstvo, da se skušnjavam, na katere je opozarjal, mnogo let kasneje tudi sam (dr. Rode) ni znal upreti.« Zapisanemu se v celoti pridružujem!

Zavedam se, da imamo sedaj vlado g. Janeza Janše, ki je že v svojem prvem mandatu široko odprl vrata kapitalskemu grabežu RKC verske skupnosti. Predhodnemu Vatikanskemu sporazumu je dodal Zakon o verski svobodi, delo malteškega viteza dr. Šturma s soavtorji. Zato bi bil pravi čudež, če bi sedanja vlada ustavila tok proračunskega denarja v blagajno RKC. Kajti njeno premoženje za vlado nima nikakršnega pomena. V pridobivanju celo neustavnost posameznih dejanj ni ovira. Pri tem pa kot država bolestno potrebujemo vsak cent za obstoj!

V vladnem navajanju naslovov krčenja priliva prihodkov od države, tako delovnih mest kakor prejemkov državljanov, ni zaslediti imen verskih skupnosti. Tudi ne RKC. Pri tem, da se več kot 90% odstotkov dajatev verskim skupnostim odliva v njene vreče. Da pa bi izhajala iz uvedbe cerkvenega davka, kakor je k temu pristopila poljska vlada z ukinitvijo državne podpore, vrednotim sedanjo vlado v vlogi misije nemogočega. Je sedanji vladi tozadevna »delavnost« g. Pahorja vzorec?