Udarec stanovanjski politiki

V želji po hitrem in pravičnem uravnoteženju javnih financ bo vlada 1. junija uvedla nepremičninski davek, s katerim bo krepko obdavčila vse tiste, katerih skupno nepremično premoženje je vrednejše od milijona evrov. Obdavčitev naj bi bila začasna, saj naj bi veljala samo dve leti in pol. Vlada namreč računa, da bo Slovenija do takrat iz najhujšega in zato ta posebni davek ne bo več potreben. Seveda pa nihče ne more z gotovostjo napovedati, kakšno bo stanje naših javnih financ ob koncu leta 2014. Možno je tudi, da bo davek ostal bistveno dlje, kot je predvideno. To sicer ne bi bilo problematično, če bi se s tem davkom dejansko obdavčil luksuz. A kot kaže zdaj, bo šlo zgolj za prelaganje javnega denarja iz ene vreče v drugo, kar ne bo bistveno pripomoglo k uravnoteženju javnih financ, bo pa krepko prizadelo stanovanjsko politiko. Bogati se bodo plačilu tega davka izognili tako, da bodo nepremičnine porazdelili med pravne in fizične osebe in bodo tako pod mejo obdavčitve, opozarja ekonomistka dr. Andreja Cirman.

Kdo bo torej plačal novi davek? Ker so iz obdavčitve izvzete poslovne, industrijske, gozdne in kmetijske površine ter stavbe v javni rabi, se bo najbolj povečal račun za državni sklad in občinske stanovanjske sklade, saj vrednost neprofitnih stanovanj v lasti posameznega sklada krepko presega milijon evrov, se pa ta stanovanja po sedanji razlagi ne štejejo med nepremičnine v javni rabi. Najbolj bo na udaru Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, saj bo davkariji v naslednjih dveh letih in pol moral odšteti več kot pet milijonov evrov, kar je toliko, kolikor znaša vrednost 40 do 50 neprofitnih stanovanj! Že letos bo moral odšteti milijon. Nato pa v naslednjih dveh letih še po približno dva milijona, kar je toliko, kolikor sklad v enem letu dobi z neprofitnimi najemninami. „Torej bodo šle v kriznem obdobju najemnine za plačilo davka, namesto za upravljanje, vzdrževanje in nove investicije. To bo še en velik udarec socialni državi, saj bo poslabšal stanovanjsko oskrbo socialno šibkih,“ pravi direktorica ljubljanskega stanovanjskega sklada Jožka Hegler.

Takšna vladna politika je v diametralnem nasprotju z napovedmi ministra za infrastrukturo Zvonka Černača, saj je ta še aprila razlagal, da mora država, če želi okrepiti najemni fond, to spodbujati tudi z ustrezno davčno politiko. Ker zakona o uravnoteženju javnih financ verjetno ni mogoče popraviti takoj, Heglerjeva predlaga, naj državni zbor sprejme obvezno razlago, po kateri zakon ne bi veljal za stanovanja, ki se oddajajo za neoderuško najemnino.

Sicer pa to ni edini udarec stanovanjski politiki. Z zakonom za uravnoteženje javnih financ je vlada posegla tudi na področje subvencioniranja stanovanjske oskrbe mladih družin. Iz zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi so bili namreč črtani vsi členi, ki se nanašajo na varčevanje v shemi, pa tudi členi, ki se nanašajo na dodelitev subvencije mladim družinam in subvencioniranju tržnega najema. Zaradi tega državni stanovanjski sklad v letošnjem letu ne bo dodelil subvencij mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja.