Tjaša Zajc

 |  Mladina 22  |  Družba

Socializem drugič

Julija udarniška akcija v Velenju

Regulacije reke Pake leta 1956

Regulacije reke Pake leta 1956
© Volbenk Pajk (arhiv Muzeja Velenje)

V Velenju bo v začetku julija v duhu socializma potekala udarniška akcija, med katero bo približno 30 prostovoljcev obnovilo eno izmed zelenic in otroško igrišče v krajevni skupnosti Gorica. Pri tem ne bo šlo za obujanje spominov na Tita, kot bi si na prvi pogled utegnila razlagati vlada, temveč za pilotno dejavnost v sklopu evropskega projekta ReNewTown.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Tjaša Zajc

 |  Mladina 22  |  Družba

Regulacije reke Pake leta 1956

Regulacije reke Pake leta 1956
© Volbenk Pajk (arhiv Muzeja Velenje)

V Velenju bo v začetku julija v duhu socializma potekala udarniška akcija, med katero bo približno 30 prostovoljcev obnovilo eno izmed zelenic in otroško igrišče v krajevni skupnosti Gorica. Pri tem ne bo šlo za obujanje spominov na Tita, kot bi si na prvi pogled utegnila razlagati vlada, temveč za pilotno dejavnost v sklopu evropskega projekta ReNewTown.

Projekt se je začel lani, poteka pa v Pragi, Krakovu, Hnušti in Velenju. Do konca leta 2014 bodo sodelujoči opravili različne raziskave, na podlagi katerih bo pripravljena transnacionalna strategija razvoja mest do leta 2024. V vsakem od naštetih krajev se izvaja pilotna dejavnost, prilagojena značilnim potrebam mesta: v Pragi vzpostavljajo center za svetovanje malim in srednje velikim podjetjem, v Krakovu odpirajo alternativni kulturni center, v Hnušti na Slovaškem pa bi radi odprli muzej z eksponati iz obdobja socializma. Kot pojasnjuje prof. dr. Irena Ograjenšek z ljubljanske ekonomske fakultete, metodološki vodja projekta v Sloveniji, so se v Velenju odločili za udarniško akcijo, saj gre za nesnovno kulturno dediščino, ki je močno zaznamovala nastanek mesta.

„V Velenju je bilo največ udarniškega dela leta 1956, ko so prebivalci vse do Šoštanja uredili strugo reke Pake, pomagali so pri gradnji osrednjega Titovega trga, kulturnega doma, občine in okoliških blokov. Leta 1963 so prostovoljci dva meseca gradili osrednje otroško igrišče. Udarništva je bilo res veliko,“ pravi velenjski zgodovinar Damijan Kljajič. Pri tem ni nepomembno, da je bilo udarniško delo na neki način obvezno. Brez določenega števila opravljenih udarniških ur prebivalci niso mogli dobiti stanovanja v mestu.

Neobvezno prostovoljno delo pa je v Velenju prisotno še danes. Lani je 1600 zaposlenih v Premogovniku Velenje eno soboto udarniško delalo za dobro podjetja. Rudarji so se angažirali pri vzdrževanju naprav RTC Golte, ob 50-letnici mesta pa so prostovoljci Mladinskega centra Velenje poskrbeli za revitalizacijo letnega kina ob Škalskem jezeru. Julijska udarniška akcija, ki je vredna okoli 45 tisoč evrov, bo poskušala biti bolj podobna tistim v preteklosti. „Če bo le mogoče, bomo delovno akcijo izpeljali tako, kot so včasih brigadirji gradili naša mesta in infrastrukturo: poskrbeli bomo za pravi delovni kamp, kjer bomo prostovoljci skupaj preživeli tudi prosti del dneva. Pripravili bomo kulturne, zabavne večere, pogovore z ’originalnimi’ brigadirji in podobno,“ pravi Marko Govek iz Mestne občine Velenje.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.