Konec ali šele začetek agonije?

Po večmesečni agoniji bo stečaj gradbenega podjetja Primorje, sodišču ga je predlagal stavkovni odbor, gotovo pomenil olajšanje za delavce. Spomnimo se samo, kako so zaradi zavlačevanja s stečajem trpeli delavci Vegrada. Vprašanje pa je, kaj to pomeni za državo oziroma za domači gradbeni sektor.

Bi se bilo stečaju Primorja mogoče izogniti in tako ohraniti delovna mesta, če bi vlada ukrepala pravočasno in podjetju zagotovila državno pomoč? Če drži, da naj bi bile banke upnice pripravljene razlastiti lastnike in prevzeti podjetje, bi bila rešitev mogoča, zdaj pa je priložnost zamujena. Ob stečaju Primorja bodo banke dobile poplačano polovico terjatev, celotna izguba za državo pa naj bi znašala več kot 160 milijonov in veliko brezposelnih. Pasivnost vlade bo torej državo stala desetkrat več, kot če bi pravočasno zagotovila dokapitalizacijo podjetja in s tem ohranitev delovnih mest. Treba se je namreč zavedati, da je ohranitev delovnih mest, ki že obstajajo, veliko cenejša od odpiranja novih. Če bi Skupino Primorje sanirali, bi bilo v njej še vedno zaposlenih več kot tisoč delavcev ...

Namesto da je vlada Janeza Janše zadnje mesece zapravljala čas za nesmisle, kot je dohodninska reforma ali pa znižanje davka na dobiček, upajoč, da bo s tem pritegnila tuje investitorje, bi bilo veliko koristneje, če bi se spoprijela s konkretnimi težavami v gospodarstvu. „Janševa vlada ima mandat in njena dolžnost je, da na vse možne načine skuša preprečiti propadanje podjetij,“ je že pred meseci opozarjal ekonomist dr. Tine Stanovnik. Ker vlada tega ne počne, bo izhod trpek: Slovenija bo po tej gospodarski krizi ostala brez enega samega gradbenega podjetja z referencami, ki bi bilo sposobno izvajati tako zahtevne infrastrukturne projekte, kot so denimo tretja razvojna os, veriga elektrarn na srednji Savi, tretji pomol Luke Koper in železniška infrastruktura.

Posledice stečaja Primorja za slovensko gradbeništvo morda ne bodo vidne na kratki rok, zagotovo pa bodo vidne na daljšega. Posle pri večjih projektih bodo prevzela velika tuja gradbena podjetja. „Velikih projektov zelo verjetno ne bodo delala naša podjetja, in sicer ne le zaradi tega, ker ne bo več dovolj velikih gradbenih podjetij za velike projekte, pač pa zlasti zato, ker bodo ponudnike na natečajih za velika dela morali spremljati tudi veliki financerji,“ pravi ekonomist dr. Maks Tajnikar. S severa k nam prihajajo velikani, kot sta Strabag in Porr, ki imajo podporo bank, z nekaterimi bankami pa so celo lastniško povezani, zato laže pridobivajo jamstva za projekte. Po neuradnih podatkih ima Strabag rezerviranih okoli deset milijonov evrov za delo pod ceno na slovenskem trgu. Lahko si privošči oddati ponudbe za ključne projekte pod realno ceno. Zelo verjetno je torej, da bodo v prihodnje na slovenskem gradbenem trgu prevladovala tuja podjetja. Ta bodo zaposlila domače delovodje in domače podizvajalce, toda dobička in multiplikativnega učinka v Sloveniji ne bo.