Krizna učinkovitost

Snovna učinkovitost - poraba naravnih virov na enoto ustvarjenega bruto družbenega proizvoda - se je med letoma 2000 in 2009 v Evropski uniji povečala za 17 odstotkov. Leta 2000 je uporaba kilograma naravnih dobrin k evropskemu BDP-ju v povprečju prispevala 1,33 evra, do leta 2009 se je znesek povišal na 1,55 evra.

Snovna učinkovitost je eden od ključnih pogojev za uresničitev evropske vizije o trajnostni rasti. Cilj je ločiti rast porabe naravnih dobrin od rasti BDP-ja. A največji skok v snovni učinkovitosti je EU zabeležila prav v letu 2009 - letu največjega krčenja evropskih gospodarstev. Ta skok pomeni več kot polovico vsega povečanja v desetletnem obdobju. Največjo rast snovne učinkovitosti je torej povzročila kriza, ki je snovno intenzivne panoge, npr. gradbeništvo, prizadela mnogo bolj kot storitveni sektor. Slovenska snovna učinkovitost je v letu 2009 dosegala 75 odstotkov povprečja EU, čeprav je v času krize znatno narasla.

Države EU po snovni učinkovitosti, vrednosti proizvoda na kilogram porabljenih virov, preračunani glede na kupno moč države (EU = 1,60)

TOP5
Malta5,09
Luksemburg3,28
Nizozemska3,28
Velika Britanija2,53
Italija2,10

FLOP5
Romunija0,55
Irska0,60
Bolgarija0,64
Estonija0,64
Ciper0,74