Ni vse zlato, kar reče nobelovec

Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman velja za najpomembnejšega političnega kolumnista v Ameriki. V svojih stališčih je neposreden, oster kot britev in tako rekoč nezmotljiv, zato si ga malo kdo drzne javno pokritizirati ali celo postaviti na laž. Lahko si torej predstavljamo, kolikšen šok je bil frontalni napad na ekonomista, ki si ga je privoščil estonski predsednik Toomas Ilves. Krugmanu je prek tviterja očital, da piše o stvareh, o katerih nič ne ve, pri čemer je celo vzvišen, aroganten in pokroviteljski.

Kaj je spodbudilo Ilvesov napad? Krugman je na svojem blogu objavil graf realne rasti bruto domačega proizvoda Estonije in pri tem podvomil o zmagoslavju gospodarstva te baltske države, ki jo javnosti predstavljajo kot ultimativen primer učinkovitosti korenitega varčevanja. „Obupen padec rasti - na ravni depresije, ki mu je sledilo občutno, a še vedno nepopolno okrevanje. Boljše že kot nikakršno okrevanje, toda ali je to res mogoče šteti za gospodarski uspeh?“ je h grafu pripomnil Krugman.

Kdo ima prav: nobelovec Krugman ali baltski nacionalist Ilves? Pravzaprav oba. Nič koliko je dokazov, da pretirano zategovanje pasu vodi v zmanjševanje porabe, to pa v še večje upadanje gospodarske rasti in še hujšo recesijo. Klasičen dokaz je Grčija. Krugmanova kritika pretiranega varčevanja je zato gotovo upravičena, vendar pa Estonija morda res ni najboljši primer za verodostojno utemeljitev tega mnenja. Po interni devalvaciji, ki jo je izpeljala hkrati s 15-odstotnim znižanjem plač, se je dokaj hitro izvlekla iz globoke recesije, ima pa tudi enega najnižjih deležev javnega dolga. Poleg tega je ena tistih evropskih držav, ki so v krizo vstopile s proračunskim presežkom in rastočim izvozno usmerjenim gospodarstvom.

Si je torej Krugman izbral napačno tarčo? Morda. „Lahko se smejete Ilvesovi profanosti ... Če bi tudi druge države evroobmočja tako dosledno upoštevale pravila članstva, kot to počne Estonija, danes nihče ne bi govoril o krizi evroobmočja,“ je na blogu za ameriški spletni časopis Slate zapisal Michael Moran, sicer odkrit zagovornik Krugmanovih stališč. Po njegovem Krugman dela napako, ko vse evropske države meče v isti koš.

Toda tudi Moran nima povsem prav. Estonske javne finance so res v boljšem stanju kot grške, španske ali italijanske, vendar statistika kaže, da gre estonskemu gospodarstvu letos slabše kakor lani, predvsem pa slabše, kot je bilo napovedano. Poleg tega ima precejšnjo inflacijo in dokaj velik delež brezposelnih, povprečna plača pa znaša 800 evrov, kar je manj kot v Grčiji. Življenje večine Estoncev ni lahko (več od povprečne plače zasluži le 15 odstotkov prebivalstva), vsaj ne tako lahko, kot bi se morda zdelo sodeč po Ilvesovi vneti obrambi estonske varčevalne politike.