Nezdravo

Med medicinskimi sestrami v Sloveniji vlada razkol. Nekatere imajo končano srednjo zdravstveno šolo, druge so diplomirane medicinske sestre. Obe skupini sta morali do sedaj za opravljanje dela imeti licenco, ki jo podeljuje Zbornica zdravstvene in babiške nege, pred kratkim pa je minister za zdravje Tomaž Gantar z odredbo odločil, da licenciranje za srednje medicinske sestre ni več potrebno. V zbornici so prepričani, da to vodi v slabše razmere v zdravstvu.

Kot poudarjajo, je namen licenciranja zagotavljati kakovost zdravstvene oskrbe, saj so zaradi potrebe po obnavljanju licence zaposleni prisiljeni v dodatno izobraževanje. „Licenca je dokazilo, da medicinska sestra dela strokovno, sistem licenciranja pa zagotavlja, da zaposleni res izpolnjujejo to načelo. Brez tega nadzora se bo usposobljenost medicinskih sester ugotavljala samo post festum, ob morebitnih tragičnih dogodkih, česar pa si ne želimo,“ pravijo.

Minister za zdravje se z njimi ne strinja, saj je prepričan, da zbornica z licenciranjem zgolj služi. Zato po pregledu njenega delovanja tudi ni podelil novega javnega pooblastila, ko je staro maja poteklo. Delo, ki so ga opravljali v zbornici, se sedaj prenaša na ministrstvo. Bo zaradi tega znanje in izobraževanje medicinskih sester slabše?

V zbornici so prepričani, da se srednje medicinske sestre in zdravstveni tehniki zaradi deregulacije ne bodo več dodatno izobraževali, saj delodajalci ne bodo videli potrebe po tem. To je delno upravičen pomislek. Kot pravi predstojnica Centra za vseživljenjsko učenje na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, izr. prof. dr. Majda Pahor, imajo pri delitvi sredstev za izobraževanje prednost zdravniki. Če torej ne bo licence, zaradi katere bi bilo dodatno izobraževanje nujno, zdravstveni zavodi ne bodo „zapravljali“ za dodatno izobraževanje medicinskih sester.

Vendarle je dodatno izobraževanje teh zakonsko opredeljeno. A se že sedaj ne izvaja po predpisih. „O dodatnem izobraževanju medicinskih sester smo od leta 2001 delali več raziskav in izkazalo se je, da se medicinske sestre dodatno izobražujejo manj, kot je zakonsko določeno. Srednje sestre naj bi se izobraževale najmanj pet dni na leto, v resnici pa se dan do dva. Enako naj bi se višje medicinske sestre izobraževale vsaj sedem dni na leto, pa se štiri do pet.“ Bolj kot na to Pahorjeva opozarja na načelo, da mora biti stroka avtonomna, ker najbolje ve, kako zagotavljati kakovost. Zato prenosu pristojnosti na ministrstvo nasprotuje.

Za podelitev novega javnega pooblastila zbornici se bo moralo najprej zamenjati vodstvo, ker je minister jasno povedal, da sedanjemu ne zaupa. Odredbo, ki odpravlja licenciranje za srednje medicinske sestre, pa čaka še medresorsko usklajevanje.