Centriranje

Restavracija Plato
Ajdovščina 1, Ljubljana
Tel.: 01 230 84 81
www.plato.si
Lačne duše se lahko v prvem štuku nad ploščadjo Ajdovščina okrepčajo od ponedeljka do petka od 11. do 17. ure.

Fino:
hladna kumarična juha
presna kakavova pita
tun s črnim sezamom

Ne tako fino:
hobotnica v pečici
žrebičkova taljata

Za štiririhtno à la carte posedanje boste na Platoju odšteli dobrih 40 evrov, zelo spodobno trihodno kosilo pa dobite že za četrtino tega zneska.

Ploščad Ajdovščina je centrski poziciji navkljub – ali pa ravno zaradi nje – nekakšen prehranski kraj nesrečnega imena, saj je po začetnem s študentskimi boni gnanem bistroju Lakotnik dolgo slovela po špelunki, v katero se je po nočnih peripetijah v okoliških klubih šlo na plesko. Če tej nočni idili dodaš še pokeravtomatsko igralnico, si dejansko že v coni, kjer je košta v najboljšem primeru terciarnega pomena.

Ampak do naših oglednikov so prišle zanesljive informacije, da zadnje čase iz prvega nadstropja one bele »so eighties« arhitekturne konstrukcije sredi delovnika izstopajo zadovoljni uslužbenci in da je vir zadovoljstva zaznati v ponudbi kosil restavracije Plato. Tako smo ondan sredi največje vročine šli izzivat usodo na teraso sredi ljubljanske betonske džungle in se takoj navdušili nad res dobro ohlajeno in iz dišečih frišnih kumar zmiksano super osvežilno hladno juho. Simpatični in o ponudbi Platoja dobro podučeni kelnerski lik nam je sicer zaradi domnevne slanosti odsvetoval jesti v soli marinirane račje prsi, a sta obilna solatna stelja in kandirana pomaranča lepo nevtralizirali slanost mehkih in sočnih rezin mesa, tanke rezine hobotnice na motovilcu in pod jagodami pa so bile tudi čisto lepa štartna osnova, h kateri sta sedli obe lahkotni belini – Degrassijeva malvazija in šipon Dveri Pax.

Glavni krožniki so bili videti lepo, na jedilnem listu in v resnici, je pa res, da je vsak nosil kakšno majhno hibo, ki bi se zlahka dala odpraviti z malo več pozornosti v kuhinji: v pečici pečena hobotnica je bila preslana, tunov stejk s črnim sezamom na podušenem koromaču za malenkost preveč pečen, rukolin pesto, vmešan v ješprenjček, na katerega je bil položen natančno pečen file orade, je dehtel skoraj samo po česnu, žrebičkovi taljati na rukoli z jurčki in pečenim krompirjem pa je umanjkalo žrebičjega karakterja, ki bi ga bila verjetno dobila z daljšim zorenjem.

In ko smo ob koncu sladki klasiki v obliki crème brûlée in češnjevega štrudlja podelili prehodno oceno, je sledil še en val navdušenja, tokrat nad presno kakavovo pito – katere bazo tvorijo različni mleti oreščki, polnilo pa kakav z avokadom(!), čilijem in olivnim oljem – ki je res pravi mali mojstrski presežek. Kot kaže obratovalni čas, so platojevci zadovoljni s tem, da so restavracija za kosilo, a zdi se, da so že zreli tudi za tiste, ki v Centru ostanejo ali vanj pridejo po šihtu. Obetavno!