Letenje pred točo

Severovzhodni del Slovenije bo letos, tako kot že zadnjih 12 let, kadar se bodo tam pojavili grozeči nevihtni oblaki, preletavalo posebej opremljeno letalo in s posipanjem srebrovega jodida skušalo preprečiti točo ali vsaj zmanjšati njeno intenzivnost. Vlada je namreč prejšnji teden podprla izvajanje protitočne obrambe, ministrstvo za kmetijstvo in okolje bo zanjo letos prispevalo slabih 60 tisoč evrov, še nekaj več pa naj bi prispevale občine na območju izvajanja programa.

Ne gre za velika javna sredstva, poleg tega program uživa javno podporo. Edina težava je, da mu strokovnjaki tako rekoč enoglasno nasprotujejo. In to iz preprostega razloga - po vseh letih izvajanja letalske protitočne obrambe še vedno nimamo nikakršnih zanesljivih dokazov, da je zadeva sploh učinkovita. „Žal ni znanstveno podprtih dokazov za to, da bi bila obramba pred točo s posipanjem oblakov uspešna,“ pravi dr. Jože Rakovec, predstojnik katedre za meteorologijo na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. Enako opozarjajo tudi na republiški Agenciji za okolje. „Mogoče je celo, da je v nekaterih primerih bolj škodljiva kot ne,“ so zapisali v mnenju iz leta 2005. Prav tako jasno so se proti takšni porabi javnega denarja izrekli v Slovenskem meteorološkem društvu.

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, kjer so pripravili predlog sofinanciranja protitočne obrambe, se zavedajo, da ni nikakršnih zanesljivih dokazov o njeni učinkovitosti. Vendar to zanje ni zadosten razlog za ustavitev projekta. Strokovna javnost, poudarjajo, tudi „ne razpolaga z jasnimi dokazi, da obramba pred točo ni učinkovita“. Težko bi se spomnili bolj za lase privlečenega argumenta. Javna sredstva bi pač morali namenjati za dokazano učinkovite rešitve, ne za nedokazano neučinkovite. Če smo pošteni, to sicer ni edini argument ministrstva v prid obrambi pred točo. A tudi nobeden od drugih ni kaj bolj prepričljiv. Tako je po mnenju predstavnikov ministrstva projekt smiselno finančno podpreti, ker ga podpirajo občine ter Kmetijsko-gozdarska zbornica. „Se samo zdi, ali je res, da v Sloveniji o porabi javnega denarja odločajo pritiski interesnih skupin bolj kot z znanstvenimi dokazi podprta stroka?“ se pri tem sprašujejo v Slovenskem meteorološkem društvu. Prav tako je po mnenju ministrstva obramba pred točo smiselna, ker se zadnja leta kljub sofinanciranju zavarovalnih premij obseg zavarovanja pridelkov zmanjšuje, zaradi česar niso na voljo ustrezni mehanizmi za zmanjšanje proizvodnih tveganj. Razen seveda nedokazano neučinkovite obrambe pred točo. V meteorološkem društvu menijo, da je razlog za majhen obseg zavarovanih pridelkov verjetno prav „stalno ustvarjanje lažnega vtisa, da bo država s podporo aktivni, domnevno uspešni obrambi z letali sposobna preprečiti najhujše“.