Za svobodo govora!

»NeSveta mati, pankrtska devica, odženi Putina, odženi patriarha, odženi enoumje, odženi konservativce, odženi svetohlince, odženi represijo.« Tako je bila v torek popoldne slišati slovenska različica »punk molitve« zdaj že po vsem svetu prepoznavne ruske feministične glasbene skupine Pussy Riot.

Zvenela je na protestu pred veleposlaništvom Ruske federacije v Ljubljani, kjer so se z balaklavami na glavi prvič združila dekleta iz slovenskih feminističnih nevladnih organizacij, festivalov Mesto žensk in Rdeče zore ter Lezbično-feministične univerze. S tem so se pridružila protestom, ki se v podporo ruskim aktivistkam vse od februarja vrstijo v Moskvi, pa tudi drugod po svetu.

Članice feministično-pankovske zasedbe Pussy Riot se s pomočjo umetnosti borijo za enakopravnost spolov, pri tem pa glasno kritizirajo razmere v Rusiji ter s tem tudi predsednika Putina in njegovo oblast. Doslej so uprizorile že številne provokativne umetniške performanse, najodmevnejša pa je bila improvizirana akcija, ki so jo izvedle februarja letos, na pustni torek, in to tik pred Putinovim tretjim ustoličenjem na predsedniški položaj, ko so pred oltarjem osrednje ortodoksne cerkve v Moskvi, v kričečih oblačilih in z maskami na obrazih, nastopile s svojo »pankovsko molitvijo«. Zaradi te improvizirane akcije jim zdaj grozi do sedem let zapora, kar je najvišja možna kazen za »huliganstvo« v Rusiji. Za tako ostro zagroženo kazen je zaslužen predvsem ruski verski vrh, ki je akcijo razumel kot žaljenje verskih čustev in od sodišča zahteval, da tega ne obravnava kot prekršek, temveč kot kaznivo dejanje.

Zaradi provokativnega performansa, s katerim so se uprle vladni represiji, so tri članice skupine Pussy Riot, Marija Alehina, Nadežda Tolokonikova in Jekaterina Samucevič, brez prave zakonske podlage že skoraj štiri mesece v priporu, kjer naj bi ostale še vsaj do 24. julija, ko naj bi končno dočakale obravnavo. Njihovi odvetniki so se zaradi samovoljnega podaljševanja pripora že pritožili na Evropsko sodišče za človekove pravice.

A aktivistične umetnice iz Pussy Riot niso izjema. Pred zadnjimi volitvami v Rusiji so »huliganstva» obtožili tudi druge aktiviste in aktivistke – nasprotnike Putinove politike, a so jih kmalu izpustili na prostost. Primer Pussy Riot tako postaja najbolj očiten primer politično motiviranega sodnega procesa proti tistim, ki se ne strinjajo z oblastjo. Sicer pa je ruski parlament junija potrdil zakon, ki drastično zvišuje kazni za udeležence nezakonitih protestov, ki jih zdaj čakajo do 60-krat višje kazni za kršitve javnega reda, s čimer je oblast v Rusiji izzvala val nezadovoljstva in vse bolj množične protestne shode.

Zdi se, da je samo vprašanje časa, katero umetniško delo naslednje ne bo po godu naši oblasti. In vprašanje časa je, kateri umetnik bo postal slovenski Pussy Riot.

Represivna politika do zagovornikov svobode govora in nasprotnikov Putinove politike je vedno močnejša, v zadnjih dneh so denimo zrušili tudi spletno stran Free Pussy Riot. A kljub temu je vedno več tistih, tudi v Rusiji, ki menijo, da je kazen, ki grozi članicam punkrock kolektiva, pretirana. Javno mnenje je vedno bolj na njihovi strani in tudi denimo igralka in režiserka Olga Darfi se je nedavno po rdeči preprogi moskovskega filmskega festivala sprehodila z roza balaklavo, kakršne so med »inkriminiranim« nastopom nosile Pussy Riot. Daleč najpomembnejše pa je pismo podpore, pod katero so se podpisali ugledni ruski kulturniki, tudi nekateri podporniki Putinove vladavine terorja. A kljub temu obstaja možnost, da se nerazumno visoka kazen tudi izreče.

Kot pravi Mara Vujić s festivala Mesto žensk, so se slovenske aktivistke protestu pridružile, ker je odnos do žensk v Rusiji katastrofalen, saj služijo samo kot okras in zvišujejo nataliteto. Protestirale pa so tudi zato, ker se bojijo, da taka miselnost počasi prihaja tudi k nam. Spomnimo se samo nedavne afere »evrohlačke«, ki jo je sprožila naša najbolj katoliška stranka NSi, ki jo je zmotilo umetniško delo srbske vizualne umetnice Tanje Ostojić v izložbi ljubljanske Galerije Škuc. Pred tem je bil podobnega pogroma deležen film Jaz sem Janez Janša. In temu se je treba ostro upreti.

Zdi se namreč, da je samo vprašanje časa, katero umetniško delo naslednje ne bo po godu oblasti. In vprašanje časa je, kateri umetnik bo postal slovenski Pussy Riot.