(Pre)stara legenda

Legenda slovenske diplomacije Dimitrij Rupel se je s 1. julijem vselil v prostore tržaškega konzulata in že poprijel za delo ter se sestal s številnimi predstavniki manjšine. Nekdanji zunanji minister, ki ga predsednik republike Danilo Türk ni bil pripravljen potrditi za veleposlanika in se je zato moral zadovoljiti s položajem generalnega konzula, na katerega predsednik ne more vplivati, je, kot je pred kratkim dejal za Siol, z rešitvijo zadovoljen. Vsekakor so se na zunanjem ministrstvu zelo potrudili, da so ugodili njegovim željam, saj so morali prav zaradi njega odpoklicati dosedanjo konzulko Vlasto Valenčič Pelikan.

A vendar je rešitev za Rupla le začasna. Po zakonu o zunanjih zadevah lahko vodja diplomatskega predstavništva ali konzulata delo v tujini opravlja le do dopolnjenega 68. leta starosti. Rupel pa je aprila letos praznoval že 66. rojstni dan. Tudi če zanemarimo, da najverjetneje že izpolnjuje pogoje za upokojitev in bi ga lahko država v imenu varčevanja „mehko odpustila“, bo lahko svoj novi položaj zasedal manj kot dve leti, čeprav mandat generalnega konzula sicer traja štiri leta. Če seveda v tem času državni zbor ne bo spremenil zakona o zunanjih zadevah.

In po naših podatkih zvišanje starostne meje dejansko načrtujejo. O konkretnih načrtovanih spremembah sicer na zunanjem ministrstvu niso pripravljeni govoriti, potrdili pa so, da bodo kmalu začeli „pripravo postopka analize in evidentiranja predlogov za morebitne spremembe zakona“.

Če oziroma ko bo ta sprememba uzakonjena, bo torej Rupel v najslabšem primeru lahko do konca odslužil svoj konzulski mandat. Če pa bo na jesenskih predsedniških volitvah zdajšnji predsednik doživel poraz, se mu bodo odprle številne nove možnosti. Borut Pahor verjetno že iz velikega spoštovanja do Janeza Janše ne bi imel nikakršnih zadržkov glede Ruplovega imenovanja na položaj veleposlanika, da o uslužnosti Milana Zvera, čigar predsedniška zmaga je sicer bolj znanstvena fantastika, niti ne govorimo.