»Edini interes vlade je, da bi kadrovala svoje ljudi«

Marko Golob, član uprave AUKN se je v intervjuju (Mladina št. 27, 7. julija 2012) neprijetnim vprašanjem v zvezi z vlogo agencije pri projektu izgradnje 6. bloka TE Šoštanj izognil tako, da je vse zgode in nezgode tega projekta pripisal temu, da naj bi Zares poskušal »prevzeti projekt«. Še več kot to, AUKN je pripisal celo zasluge za opozorila in s tem za (politični in medijski) vihar, ki se je sprožil v zvezi s TEŠ 6.

Preden pokomentiram njegove navedbe in obtožbe, je treba popraviti njegov spomin na zaporedje dogodkov. Glavni del zgodbe v zvezi z izgradnjo 6. bloka TEŠ, ki je tudi vzbudil povečano medijsko zanimanje in konflikt med tistimi, ki so zahtevali »resnico o projektu« in tistimi, ki so želeli projekt samo nadaljevati, se je zgodil v zimskih in pomladnih mesecih leta 2010, ko so postali vsaj vladi znani rezultati študije EBRD (v javnosti samo delno zaradi njenega zaupnega značaja) in ko je postalo znano enormno povečanje cene projekta, ki je hkrati zahteval državna poroštva za posojilo Evropske investicijske banke v višini skoraj 400 milijonov evrov. Takrat agencije sploh še ni bilo, saj je Državni zbor Republike Slovenije tričlansko upravo in petčlanski nadzorni svet agencije izvolil šele 20. oktobra 2010. Res pa je, da je bila prva »naloga«, ki si jo je AUKN zadala v zvezi s TEŠ 6, zaščita zamenjanega direktorja Rotnika in poskus njegove ponovne inštalacije na vodilni položaj v Termoelektrarni Šoštanj. Toliko o spominu.

Marko Golob svari pred pogubnimi posledicami neizdaje državnega poroštva za posojilo EIB, pri čemer ga imamo še dobro v spominu, kako je v informativni oddaji nacionalne TV pred časom zagotavljal, da se potencialnih privatnih investitorjev, ki bi vstopili na mesto neizdanega poroštva, kar tare, in jih je možno priklicati s tleskom palca in sredinca na roki. Verjamemo, da je pri več tisoč prebranih straneh le uspel spremeniti mnenje, pri čemer zagovarjanje investicije in državnih poroštev razumemo kot navadno manipulacijo, ki se ne izide ne logično in ne smiselno. Golob poskuša bralca prepričati, da bi z neizdajo državnega poroštva povzročili ogromno škodo slovenski energetiki, s stečajem ali z razprodajo celega stebra slovenske energetike, po drugi strani pa govori, da gre za zdravo družbo, ki je nezadolžena, ima visok gotovinski tok in visok strokoven kader. Te trditve ne gredo skupaj in tudi ne preveč ekonomsko izobraženemu bralcu zagotovo postavijo vprašanje, zakaj družba, ki je nezadolžena, sploh potrebuje državno poroštvo. Banke zahtevajo poroštvo v primeru, ko ocenijo, da je tveganje za vračilo kredita visoko. Tveganje pa zvišuje že obstoječa zadolženost prosilca in/ali tvegana naložba. Ker TEŠ oz. HSE nista zadolženi, je torej ekonomska neupravičenost investicije edini razlog za državno poroštvo, saj obstoji visoka verjetnost, da se investicija ne bo mogla sama poplačati, kar v Zares zaradi povečanja investicije s 600 mio evrov na 1,3 milijarde evrov vseskozi trdimo. Takrat pa se bo res začelo uresničevati to, kar je napovedal g. Golob. HSE bo moral izgubo pokrivati in verjetno jo bo pokrival z razprodajo zdravih delov holdinga, ali pa bo šel v stečaj. In takrat, ne zaradi ne izdaje državnega poroštva, temveč zaradi nekritične in nestrokovne presoje investicije v TEŠ 6, bomo Slovenci izgubili pomemben del energetike, skupaj s 400 mio EUR unovčenega državnega poroštva iz državnega proračuna.

In zdaj o tem, kako je Zares hotel »prevzeti projekt«. To ni zgodba o »prevzemu«, pač pa o »odvzemu«, ki se je z odhodom Zaresa iz vlade Boruta Pahorja (TEŠ je bil eden od razlogov) tudi uspešno zgodil. Šlo je za odvzem pristojnosti, pooblastil in odgovornosti ministrice Zaresa mag. Darje Radić, da bi vodila energetsko politiko v skladu z zakonodajo in programskimi dokumenti na področju energetike in za to, da bi zaščitila davkoplačevalce pred nerazumnimi javno finančnimi tveganji in investicijami, ki ogrožajo energetsko prihodnost države. Ker ni bilo racionalnih argumentov zoper politiko transparentnosti, ki jo je z muko, večkrat ob nasprotovanju nekaterih članov vlade, vodila mag. Darja Radić, so se morala zgoditi politična natolcevanja o nekakšnih »posebnih interesih« Zaresa. Kadar ni argumentov, pridejo v poštev natolcevanja. Dokazano je le to, da gre v primeru TEŠ 6 za največjo investicijsko polomijo v zgodovini samostojne Slovenije in da smo v Zaresu imeli prav.

Tako kot smo imeli prav, ko smo nasprotovali »modri« odločitvi AUKN, ki je tri državna podjetja prisilila v dokapitalizacijo NKBM, tako da so morala za 48 milijonov evrov kupiti njene delnice po ceni 8 evrov, danes pa so vredne manj kot 2 evra in so tako v letu dni zgubila kar 36 milijonov evrov!