Od diplome do groba

Nekdanji minister za zdravje Dorjan Marušič je bil izjemno marljiv študent. Vzporedno je študiral medicino in matematiko, ko je končal študij, pa se je odločil za zdravniški poklic. Če bi izbral katero drugo možnost, bi bil danes morda profesor matematike na fakulteti, morda pa bi delal v gospodarstvu. A ne glede na to, kateri poklic bi opravljal, bi lahko zase ali za svoje bližnje izdajal zdravniške recepte. Diplomanti medicinske fakultete namreč kmalu po koncu študija, še pred specializacijo, dobijo licenco, ki jim omogoča predpisovanje zdravil.

Nekateri študenti se po študiju medicine zaposlijo v farmacevtskih podjetjih, drugi kariero začnejo v politiki ali državni upravi, seveda pa imajo na voljo še druge možnosti. Med nekaj več kot 6400 zdravniki in zobozdravniki z licenco je skoraj 200 takih, ki ne delajo neposredno v zdravstvu. Ali je prav, da lahko, čeprav nimajo neposrednega stika z zdravniškim poklicem, predpisujejo zdravila?

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Gordana Živčec Kalan je prepričana, da se znanje, pridobljeno na fakulteti, ne izgubi kar tako in da zdravniki vsekakor spremljajo, kaj se dogaja v njihovi stroki. Dr. Milan Krek z IVZ Koper pa se ne strinja povsem s Kalanovo. Tako kot prva dama zdravniške zbornice tudi on meni, da ima zdravnik po študiju že dovolj kompetenc, da ob upoštevanju strokovnih in etičnih načel predpisuje zdravila. A vseeno misli, da bi bilo prav, če bi diplomanti medicinske fakultete, ki ne delajo kot zdravniki, ko potrebujejo zdravila, obiskali osebnega zdravnika. Dodaja, da „zdravniki, ki ne delajo v praksi, ne potrebujejo receptov, ker z njimi lahko tudi motijo proces zdravljenja posameznika. Če lečeči zdravnik nekomu predpiše neko zdravilo, nato pa mu brez njegove vednosti recept napiše še drug zdravnik, ki ima za to na voljo svoje recepte, se pojavi zmeda v zdravljenju.“ Pri ZZZS poudarjajo, da imajo diplomanti medicinske fakultete možnost lastnega predpisovanja zdravil zato, da je zavarovanim osebam, ki bi zdravila tako ali tako dobile, „prihranjena pot k izbranemu osebnemu zdravniku, s čimer so ambulante razbremenjene“.

Lani je bilo med recepti za lastno rabo izdanih le 28,5 odstotka receptnih obrazcev, ki jih je prejelo nekaj več kot pet tisoč zdravnikov. Skupni izdatki ZZZS za te recepte so znašali 643.653,91 evra, kar je 0,21 odstotka vseh izdatkov obveznega zdravstvenega zavarovanja za zdravila v letu 2011. Pri ZZZS so sicer v preteklosti že dvakrat zmanjšali število receptov za osebno rabo: leta 1998 s 100 na 50, leta 2005 pa na sedanjih 30 na leto. Večjih kršitev v zadnjem obdobju pri ZZZS niso zaznali.

Čeprav so pravila vedno strožja, je neuradno mogoče izvedeti, da si nekateri zdravila preventivno predpišejo, tik preden se odpravijo na potovanje, kar v lekarni, po posvetu s farmacevtom, ki jim svetuje, kateri pripravek se je v zadnjem času izkazal za najprimernejšega.