Moč (in težava) simbolov

V rubriki Polemika je gospod Joseph A. Mussomeli načel vprašanje simbolov. Dajem dva odgovora in postavljam eno vprašanje.

Prvi odgovor je namenjen državljanu Združenih držav gospodu Mussomeliju. V simbolih se zgostijo vsa naša prepričanja, verovanja, upanja in vse naše vrednote. Simboli imajo vedno vsebino in za vsebino gre. Ni za pričakovati, da bi ljudje brez vrednot razumeli, kaj šele spoštovali simbole. Taki ljudje so osiromašeni, in taka pisanja odražajo njihovo notranjo stisko, njihove probleme s samim seboj. Trditi, »da svastika ni zmeraj žaljiva« je huda žalitev vseh Judov. Pojdite v Izrael in poskušajte to tem ljudem razložiti. Ali vi osebno to razumete ali ne, sploh ni pomembno. Simbol in vsebina sta vedno izenačena. Svastika je nacizem, je simbol načrtnega pobijanja Judov in ne samo Judov, je simbol zla. Relativiziranje svastike je na simbolni ravni odpiranje stranskih vrat za ponoven vzpon fašizma in nacizma. Ne bom se dotikal vašega odnosa do zastave vaše države niti ne vašega razumevanje državljanske vojne. Ne morem pa mimo vašega odnosa do naše polpretekle zgodovine. Dotikate se nečesa, kar niti ne poznate, niti ne razumete. Naš boj proti nacističnim in fašističnim okupatorjem smo bojevali skupaj z zavezniškimi silami, skupaj z vojaki Združenih držav, umirali smo za iste ideale svobode, proti istemu sovražniku. Vi ste ta boj bojevali pod vašo zastavo, zvezd in črt, mi pod rdečo zvezdo. Pri nas ni bilo nikakršne državljanske vojne, res pa je, da so se v vrstah okupatorjev bojevali tudi domači izdajalci, kot pomožne enote SS policije, pod poveljstvom SS generala Rösenerja. Po vojni so se ravno jugoslovanski komunisti zoperstavili stalinističnemu totalitarizmu in potem smo ustvarjali samoupravni socializem in uveljavljali neposredno demokracijo. Vse to simbolizira rdeča zvezda. Ustvarili smo pravičnejšo družbo, ki je bila, kljub enopartijskemu sistemu, daleč bolj demokratična, kot pa ta parodija, demokracije, ki jo sedaj zganjajo vaši prijatelji, ki ste jim prav vi pomagali na oblast.

In tukaj se začenja moj drugi odgovor njegovi ekscelenci ambasadorju Združenih držav Josephu A. Mussomeliju. Vprašanje partizanskih praporov in rdeče zvezde je postalo notranje politično vprašanje ne zaradi simbolov pač pa zaradi ponovnega uveljavljanja fašistoidnih idej in poskusov postopnega uveljavljanja totalitarizma. Vaše neprestano vmešavanje v notranje zadeve države gostiteljice je v nasprotju z diplomatskimi konvencijami, ki so obvezne tudi za ambasadorja Združenih držav. Da državljan ZDA ne pozna zgodovine neke majhne Slovenije, mu ne zamerim, da pa se ambasador ne pouči o zgodovini in kulturi države, kamor je poslan, kaže na podcenjujoč odnos ne samo vas, ampak tudi vaše države do Slovenije, kar dojemamo kot žalitev.

In tukaj se začne moje vprašanje, ki pa ni namenjeno Mussomeliju, pač pa gospe Hillary Clinton, državni sekretarki State Department-a. Koliko časa boste še držali ambasadorja Mussomelija v naši državi ? Njegovo delovanje škoduje ugledu Združenih držav pri dobršnem delu Slovencev.