Ali prav se piše kasha ali kaša

Povsod po Evropi, tudi pri nas, potekajo burne razprave, ali fiskalno pravilo prinaša koristi ali ne, predvsem pa, ali naj ga države zapišejo v ustavo.

Ljubitelj provokacije, ekonomist dr. Jože P. Damijan, si je drznil najdlje, ko je nasprotovanje poslancev SD in Pozitivne Slovenije zapisu fiskalnega pravila v ustavo označil za „pobalinskost in talibanizem“. Očita jim, da iz čiste zlobe in zaradi golega političnega ugleda delajo vse, da bi za vsako ceno nasprotovali sedanji vladi. „Če bo ta talibanski odnos poslancev opozicije še bolj spravil ob živce finančne trge, Slovenija ne bo mogla na srednji rok refinancirati svojih finančnih obveznosti do tujine, kaj šele zbrati denarja za sanacijo bank. Zaradi tega bo morala zaprositi za pomoč EU, kar bo avtonomnost in suverenost njene ekonomske politike močno omejilo. S tem pa tudi možnost zagotavljanja ustrezne socialne varnosti prebivalcem Slovenije, za kar naj bi se stranki SD in PS primarno zavzemali.“

Toda le tri tedne prej je Damijan govoril drugače. V intervjuju za Mladino je dejal: „Fiskalno pravilo je nujno, ni pa nujno, da se zapiše v ustavo. Dovolj je, da se zapiše v zakon, kot imajo to urejeno na Švedskem.“ Pa tudi, da v krizi ni druge, kot da se država zadolžuje za to, da poveča gospodarsko rast. Kako je mogoč takšen korenit obrat? Damijan trdi, da ne gre za obrat oziroma da mnenja ni spremenil. „Tega, da bi morali fiskalno pravilo zapisati v ustavo, od nas ne zahteva EU, niti to ni edina možnost, da se politiki vedejo odgovorno. V normalni državi bi zadostoval že zakon. Kot denimo na Švedskem ali v Franciji.“ Vendar, pravi Damijan, Slovenija ni normalna država. „Fiskalno pravilo v Sloveniji že imamo - že od leta 2009 je zapisano v vladni uredbi. Vendar je Pahorjeva vlada svoje lastne omejitve sproti kršila.“ Zato je prepričan, da bi šele zapis fiskalnega pravila v ustavo dejansko zagotovil večjo verjetnost fiskalne discipline oziroma odgovornega ravnanja z javnimi financami.

Zdi se mu skrajno neodgovorno, da se slovenska politika prepira o formi, in to v ključnem trenutku, ko finančni trgi Slovenijo ocenjujejo kot šesto državo, ki bo morala zaprositi za finančno pomoč EU, in je to odvisno tako rekoč le še od njihove percepcije našega ekonomsko-političnega položaja. „Po domače povedano, slovenska politika, oprostite, onanira o tem, ’ali prav se piše kasha ali kaša’. Koga to briga?! Le skuhajte to hudimano kašo!!!“ Prepričan je, da nikogar ne bi prav nič stalo, če bi neko ohlapno fiskalno pravilo zapisali v ustavo, ker bo tako ali tako pomemben izvedbeni zakon. Lahko pa državo drago stane, če bodo finančni trgi zaradi prepiranja o tem, ali vpisati pravilo v ustavo ali ne, dobili vtis, da se ne moremo politično poenotiti glede reševanja iz nastalega položaja. „Situacija je smrtno resna. Res ni čas za politične igrice, pač pa za to, da pokažemo enotnost. Vsi ukrepi morajo nakazovati, da se država resno loteva reševanja krize. Pri tem je ključen tudi vtis za finančne trge. Nič ne pomaga, če se blazno trudimo z reformami, nato pa pademo pri taki, v bistvu nepomembni stvari, kot je forma fiskalnega pravila.“ Pa gre res le za formo, če vemo, da bi z vpisom fiskalnega pravila v ustavo tako omejili javne finance, da velikih vlaganj v gospodarstvo sploh ne bi bilo več?

Sredi tedna so politične stranke še enkrat poskušale najti ustavno večino glede fiskalnega pravila. Niso uspele in Janez Janša je dejal, da se bo to prej ko slej zgodilo. V ustavne spremembe naj bi nas prisilile okoliščine, kompromisnega predloga, posebnega zakona pa vladana stran ni želela sprejeti. Za zdaj vztrajajo na ustavnih spremembah.