Revizija

V ozadju enačenja totalitarizmov je prozoren namen prikrivanja kolaboracije s fašističnimi in nacističnimi okupatorji ter sprejemanja in posnemanja njihove ideologije

Ali je mogoče – še zlasti v tako heterogeni skupnosti, kot je Evropska unija – oblikovati skupen pogled na preteklost? In to z resolucijami, različnimi izjavami in spominskimi dnevi. Ne enih, ne drugih in ne tretjih res ne manjka, ne splošnih in ne takih, ki zadevajo posamezne države oziroma režime, od frankizma do grških, portugalskih in drugih diktatur, tja do »holodomora« (spomina na stalinistično zrežirano veliko lakoto v Ukrajini v tridesetih letih). Še zgodovinarju se ni ravno lahko prebiti skozi vse te silne papirje in močno dvomim, da imajo pregled nad njimi najvišji evropski funkcionarji in člani organov, ki so jih sprejemali. Če bi vrh EU in članice vso to papirologijo jemali resno, potem ni popolnoma nobene možnosti, da bi skupnost preživela, saj bi se v prizadevanjih po resolucijsko poenoteni preteklosti preprosto zadušila. Tako kot se že dolgo duši Slovenija. Še bolj dvomim, da ob vsej inflaciji resolucij in izjav tisti, ki dokumente sprejemajo, v resnici poznajo zgodovino dogajanja. Ob taki množici tudi ni čudno, da je v dokumentih in med njimi vse polno protislovij. Še manj čudno je, da jih posamezne države jemljejo in upoštevajo po samopostrežnem načelu. Slovenski in vzhodnoevropski desnici je zlasti pri srcu resolucija evropskega parlamenta, ki je bila sprejeta 2. aprila 2009, o evropski zavesti in totalitarizmu. Resolucija je nadgradnja deklaracije z dne 23. septembra 2008 o razglasitvi 23. avgusta za evropski dan spomina na žrtve stalinizma in nacizma. Že pred tem, leta 2006, je skupščina Sveta Evrope sprejela resolucijo o potrebi po mednarodni obsodbi komunističnih totalitarnih režimov in še nekaj drugih podobnih aktov. Naj spomnim le še na resolucijo 1096 parlamentarne skupščine Sveta Evrope o ukrepih za odpravo dediščine nekdanjih totalitarnih sistemov, ki jo je leta 1997 slovenska desnica skušala izrabiti za sprejetje zakona o lustraciji, čemur je s prepričljivimi političnimi in pravnimi argumenti v pismu parlamentu nasprotoval tedanji predsednik Milan Kučan.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči