Res dan spomina?

Vlada je 8. avgusta na dopisni seji sprejela sklep o razglasitvi 23. avgusta za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Razlog za sklep vlade je resolucija evropskega parlamenta iz leta 2009 o evropski zavesti in totalitarizmih, ki poziva države, da v imenu ohranjanja spomina na preteklost in v imenu sprave obsodijo vse zločine proti človečnosti, ki so jih zagrešili totalitarizmi.

Nenadna odločitev vlade o razglasitvi evropskega dneva spomina, prej o tem ni potekala javna razprava, je dvignila različne odmeve. Evropska poslanka iz vrst SDS Romana Jordan je vlado podprla, saj se moramo »soočiti s preteklostjo in pošteno ovrednotiti junaška in boleča dejanja našega naroda«. Nekdanja evropska poslanka Mojca Drčar Murko, ki je sicer glasovala o resoluciji v evropskem parlamentu, pa je opozorila, da bi morali to resolucijo brati »po evropsko«, sama pa se boji, da vlada želi zanikati zgodovinska dejstva. »Razlaga, po kateri naj bi bila resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu tisto ’evropsko orodje’, ki naj oboroženi boj slovenskih kolaborantskih političnih sil na strani fašističnega totalitarizma preimenuje v boj za demokracijo, je absurdna in napačna,« je zapisala v Dnevniku. Še najbolj kritični so bili pri zvezi borcev. Po njihovem mnenju razglasitev spominskega dneva »spada v cvetober sedanje desničarske ideološke ofenzive, s pridihom sprevračanja zgodovine, zmagoslavja premagancev, rehabilitacije kolaboracije ter diskvalifikacije ali celo kriminalizacije NOB in socialistične ureditve«. Zmotilo jih je tudi, da bo organizator osrednje prireditve ob dnevu spomina Študijski center za narodno spravo, ki deluje ideološko in pristransko.

Kritični pa niso bili samo tisti, ki so opozarjali na ideologizacijo sprave. Kritična je bila tudi vladna služba za zakonodajo. V svojem mnenju ob sklepu vlade je zapisala, da bi bilo ustrezneje, če bi se 23. avgust kot poseben praznik ali spominski dan določil v zakonu, ne pa samo z vladnim sklepom. »Če pa se 23. avgustu želi le na deklaratorni ravni podeliti pomen, kot ga je priporočil evropski parlament, potem menimo, da je akt, ki bi bil primeren za takšno politično izjavo, deklaracija.« Torej poseben sklep državnega zbora. »Glede na to, da je tudi na evropskem nivoju sprejel resolucijo, iz katere izhaja poziv k razglasitvi 23. avgusta za dan spomina na žrtve vseh totalitarizmov, evropski parlament, je tudi po analogiji primerno, da akt, ki razglaša posamezni dan kot evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, sprejme organ, primerljiv z evropskim parlamentom na nivoju države članice.« Zato je pravna služba vladi predlagala, da se gradivo preoblikuje v deklaracijo, ki jo sprejme državni zbor.

Vlada tega ni naredila. Raje je dan spomina razglasila na dopisni seji, brez javnega in političnega konsenza. Spravno.