Ustava liberalnih ekonomistov

Klemen Košak je v svojem članku zavajajoče napisal nekatera dejstva, s katerimi potvarja resnico.

1. Knjiga Ustava za svobodo avtorja Friedricha Hayeka je že izšla, ne pa kot to napoveduje Klemen Košak, da bo šele izšla. To je vedel že ob pripravi članka, ko je z menoj govoril po telefonu, saj je poznal njen obseg.

2. Klemen Košak je preprosto navedel, da sta knjigo »založila Inštitut Karantanija in Nova revija s finančnimi sredstvi zasebnikov, katerih imen ne želita razkriti«. Točne navedbe, ki jih je potrebno navajati ob omembah knjig in ki so standard v urejenih novinarskih hišah ter so napisane tudi v kolofonu knjige pa so: izdajatelj knjige Inštitut Karantanija, založnik Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko. V pojasnilo Klemnu Košaku glede njegovega čudenja o zasebnikih pa še naslednje; izid knjige so v celoti financirali zasebniki, ki s svojimi sredstvi spodbujajo izdajanje tovrstnih temeljnih del, ki so pomemben del evropske in svetovne kulture in, ki spodbujajo odpiranje prostora tudi na področjih, ki jih obravnava knjiga Ustava za svobodo.

3. Klemen Košak tudi špekulativno napeljuje, da je »z Zborom za republiko prepletena Nova revija, saj stanujeta na istem naslovu in se v obeh pojavljajo isti ljudje«. O kakšni prepletenosti in katerih ljudeh špekulira Klemen Košak? Ne omenja imen oseb, ničesar ne argumentira z dejstvi, ampak samo izjavlja, kot sem citiral. Po tej njegovi teoriji zarote se postavi vprašanje, kako je prepletena Mladina, saj se na njenem naslovu nahaja preko 40 podjetij.

4. Klemen Košak špekulativno navaja naslednjo laž »Direktor Nove revije Tomaž Zalaznik je tudi soustanovitelj Inštituta Karantanije, …«. Na to laž odgovarjam naslednje; Tomaž Zalaznik ni soustanovitelj Inštituta Karantanije, ni v tem inštitutu zaposlen ali njegov honorarni sodelavec.

V tem kratkem članku je uspel Klemen Košak napisati toliko neresnic, tudi tistih, ki se dotikajo Nove revije, da se samo od sebe pojavlja vprašanje, kaj je pravzaprav želel s tem člankom sporočiti javnosti? Zato lahko temu članku ob rob zapišemo, da je to slab poskus senzacionalističnega novinarstva, ki želi insinuirati neresnice in ki brez odgovornosti zavaja javnost.

Me pa je Klemen Košak, ko sva govorila po telefonu, vprašal tudi »komu je v interesu, da knjiga izide«?

Ko sem ga opozoril na njegovo kulturno omejenost, tega ni razumel. Ne vem, zakaj in pred kom bi se moral kdorkoli, kakorkoli zagovarjati, da izda tako pomembno knjigo avtorja, ki je nobelovec in je bil ena od najpomembnejših osebnosti preteklega stoletja in še bi lahko naštevali. V članku pa Klemen Košak predstavi knjigo v dveh stavkih s posplošenimi trditvami in jo ideološko obremeni, o njeni vsebini pa niti besede. Vse ostalo besedilo v članku, ki naj bi predstavljal knjigo, je natolcevanje o ozadjih.

Klemnu Košaku in njemu podobnim v vednost. Če smo za slovensko izdajo monumentalnega dela Adama Smitha “O bogastvu narodov” čakali 230 let, je 52 letna zamuda pri izdaji tega Hayekovega osrednjega dela še vedno opazna zamuda za slovenski kulturni prostor.

Provincialno mišljenje, katerega predstavlja članek Klemena Košaka, postaja na žalost prevladujoče v slovenskem prostoru in namesto, da bi se izdaje tega pomembnega in obsežnega dela veselili, tudi zato, ker ni prejelo niti centa državnih sredstev, iščejo nekateri senzacije tam, kjer jih ni, njihova provincialna omejenost, ki nas ovira v razvoju, pa naj prevlada nad prihodnostjo.