Zastoj električnih avtomobilov

Razmah rabe električnih vozil velja za enega ključnih korakov na poti v zeleno ekonomijo. In potem ko so v minulih letih elektrokonjičke na trg poslali številni veliki avtomobilski koncerni, je bilo pričakovati, da je trg končno dozorel. A gospodarske težave so obseg pričakovane prodaje električnih vozil po svetu močno omejile. Nekateri veliki proizvajalci, na primer General Motors s svojim modelom Chevrolet Volt (v Evropi Opel Ampera), zaradi nakopičenih zalog napovedujejo začasno ustavitev proizvodnje. Enako se je že zgodilo z Mitsubishijevim iMievom, ki ga v Evropi tržita Peugeot in Citroen pod svojo blagovno znamko. Po podatkih industrijske publikacije AID je bilo lani v zahodni Evropi prodanih manj kot 12 tisoč električnih avtomobilov, s čimer so imeli le slabo desetinko odstotka tržnega deleža.

Niti precej radodarne subvencije, ki jih ob nakupu zagotavlja večina evropskih držav, niso pripomogle k večji prodaji. Kljub subvenciji so električni avtomobili še vedno precej dražji od primerljivih bencinskih. In čeprav se zaradi naraščanja cen bencina tehtnica nagiba v prid električnim vozilom, dolgoročna korist pri kupcih še ne odtehta takojšnjega stroška. Nekatere države se lahko pohvalijo z razvejeno polnilno infrastrukturo, vendar ta brez električnih avtomobilov sameva. Portugalska je na primer postavila kar 1300 polnilnih mest, a Portugalci so kupili le nekaj sto avtomobilov. Tudi v Sloveniji je za zdaj polnilnih mest več kot avtomobilov, ki bi jih lahko uporabljali (je pa veliko več električnih skuterjev). S tem sicer načeloma ni nič narobe, saj je treba za udobno posvojitev nove tehnologije najprej zagotoviti ustrezno infrastrukturo.

A prodaja električnih vozil je tudi pri nas manjša, kot je bilo pričakovati. Ko so bile lani jeseni uvedene subvencije do višine 5000 evrov, je država predvidevala, da bodo samo do konca leta izkoriščene za 65 električnih vozil, letos pa že za 200. Po podatkih Eko Sklada, ki skrbi za subvencije, so od oktobra lani do julija letos nepovratna sredstva prispevali za nakup 55 električnih vozil. Kupci električnih skuterjev in koles do subvencij niso upravičeni. Do zdaj sta bila objavljena dva razpisa za subvencije v skupni višini milijon evrov, dodeljenih pa je bilo za nekaj manj kot 200 tisoč evrov nepovratnih sredstev.

Poznavalci sicer manjše število prodanih vozil poleg gospodarske krize pripisujejo tudi manjši ponudbi na slovenskem trgu. Renault na primer svojih električnih vozil kljub prvotnim drugačnim zagotovilom pri nas še vedno ne ponuja, prav tako ne svojega „nizkocenovnika“, modela Tweezy, ki je najbolje prodajani električni avtomobil v prvi polovici letošnjega leta v Evropi.

Pomeni pa dobra prodaja vozil Tweezy kljub vsemu dobro novico za Slovenijo. Elektromotorje zanje izdelujejo v družbi Letrika, nekdanji Iskri Avtoelektriki. Tudi sicer je Slovenija, kar se tiče elektromobilnosti, v Evropi razvojno in industrijsko dobro pozicionirana, pravi Miha Levstek, direktor družbe Etrel, vodilnega evropskega proizvajalca polnilne infrastrukture. Kar se tiče polnilnih mest, je že postavljen sistem, v katerem lahko vsak uporabnik, ne glede na to, s katerim dobaviteljem elektrike ima sklenjeno pogodbo, vozilo polni na kateremkoli polnilnem mestu v Sloveniji. V načrtu je tudi vzpostavitev sistema upravljanja celotne polnilne infrastrukture z ene same lokacije.

Levstek pri tem kot dodatne primere naprednosti slovenske industrije navaja družbo Seaway in njeno hibridno plovilo pa družbo Pipistrel in njeno nagrajeno električno letalo. Poleg tega v Revozu načrtujejo novo proizvodno linijo za električna vozila, povsem svoje električno vozilo, Chebela, pa razvijajo v družbi SŽ Oprema Ravne. Prav razvoj Chebele kaže tudi slabo stran slovenske industrije. Kot priznava vodja razvoja Marjan Kotnik, proces poteka počasneje, kakor so si zamislili. „Zagotovo se je vse skupaj zamaknilo. Začeli smo v dobri veri, da se bo slovenska industrija malo bolj zanimala za naš projekt, pa se razen nekaj manjših podjetij večina izmika. Raje ostajajo v službi velikih.“