Čiščenje

Zaradi varčevalnih ukrepov se je vlada spet odločila poslabšati položaj beguncev. Potem ko je prosilcem za azil, ki ne živijo v azilnem domu, finančno pomoč zmanjšala za polovico, jim bo po novem odvzela še brezplačno pravno pomoč in podporo svetovalcev na prvi stopnji.

Pred slabega pol leta je vlada začela poskus, ali je mogoče preživeti z dobrimi sto evri na mesec. Toliko sedaj znaša pomoč za tiste begunce, ki iz upravičenih razlogov bivajo zunaj azilnega doma. S to spremembo naj bi privarčevali nekaj več kot 20 tisoč evrov, kar je manj, kot je stalo beljenje prostorov državnega zbora, za katero je bilo letos „nujno“ odšteti 30 tisoč evrov. Druga sprememba, torej odprava brezplačne pravne pomoči za begunce na prvi stopnji, naj bi prinesla prihranek okoli 56 tisoč evrov, kar je skoraj toliko kot seštevek stroškov za stereomikroskop s kamero, za katerega bo ministrstvo za notranje zadeve odštelo 35 tisoč evrov, in zamenjave izrabljenih tekačev v državnem zboru, ki so stali nekaj več kot 20 tisoč evrov.

Notranje ministrstvo odpravo brezplačne pravne pomoči na prvi stopnji utemeljuje s tem, da gre za nadstandard, ki si ga trenutno ne moremo privoščiti. Številne nevladne organizacije pa opozarjajo na nasprotno. Franci Zlatar, vodja programa Migracije pri Slovenski filantropiji, je že pred časom pojasnil, da prosilci za azil niso vajeni nastopati pred odločevalci v postopku priznanja mednarodne zaščite. Zaradi travm, ki so jih preživeli, se lahko zgodi, da na policiji, kjer so najprej zaslišani, povedo za odtenek drugačno zgodbo kot potem v azilnem domu. Že to je včasih dovolj za negativno odločbo. Zato je zelo pomembno, da imajo takoj možnost priti do svetovalca, ki jih usmerja.

Skupina nevladnih organizacij je junija pripravila skupno izjavo, s katero je opozorila, da postopki za priznanje mednarodnega varstva v nekaterih primerih še vedno trajajo izjemno dolgo, zaradi česar se lahko vprašamo, kakšni sta njihova učinkovitost in kakovost. Tudi ministrstvo za pravosodje in varuhinja človekovih pravic sta ob napovedanih spremembah zakona o mednarodni zaščiti opozorila, da te ne smejo biti izpeljane na račun omejevanja človekovih pravic. Zaman. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o mednarodni zaščiti je bil v vladi soglasno sprejet. Sedaj ga bo obravnaval še državni zbor. Jasno, po skrajšanem postopku, saj gre za „spremembe in dopolnitve zakona, ki so manj zahtevne“, kot so zapisali na spletni strani ministrstva za notranje zadeve.