Neplodno sodelovanje

Začelo se je novo šolsko leto in vlada se je odločila, da bo študente začela poučevati še pred oktobrom. Tokratna lekcija je drugo poglavje iz teorije o ideoloških aparatih države francoskega marksističnega misleca Louisa Althusserja. S katerimi ukrepi visoko šolstvo spremeniti, da bo čim bolj po meri vlade, je bilo nakazano že pri uvedbi varčevalnega zakona (ZUJF).

Nadaljevanje so spremembe zakona o visokem šolstvu. Vsi zainteresirani so imeli prejšnji teden dva dni (!) časa za pripombe. V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so bili do sedaj prepričani, da se lahko z vlado prijazno pogovarjajo in poskušajo v šolstvu prispevati svoj delež žrtvovanja, ki je zaradi krize nujno, zdaj pa bo njihovega potrpljenja morda počasi konec.

Ob sprejemanju varčevalnega zakona so imeli študentje le štiri dni časa za pripombe. Čeprav so bili s svojim prispevkom k dogovarjanju zadovoljni, je kmalu postalo jasno, da je bilo pri visokem šolstvu popuščanja preveč. Na te očitke so v ŠOS-u odgovarjali, da pač poskušajo biti konstruktivni in da bodo k odpravljanju krize morali nekaj prispevati tudi študentje. Obvezno upokojevanje profesorjev, pretirano nižanje sredstev za univerze sedaj, ko je tako rekoč že prepozno, pa tudi nakazovanje možnosti za ustavljanje novih univerz kaže, da bo žrtev večja, kakor je bilo videti sprva. Sedaj, pri spremembah zakona o visokem šolstvu, je vlada ŠOS-u že drugič pokazala palico in mu za pripombe k spremembam dala na voljo zgolj dva dneva.

Predsednik ŠOS-a Mitja Urbanc pravi, da se glede na dogajanje v zadnjem času spreminja tudi odnos ŠOS-a do ministrstva oziroma vseh deležnikov. „Naloga ŠOS-a je zagovarjanje pravic in interesov študentov in za dosego tega bomo uporabili vse načine, ki so na voljo. Ogorčeni smo, ker takega izključevanja pri spreminjanju zakonodaje nismo vajeni,“ je odločen.