Pozabljeno kraljestvo

Brez njih ne bi bilo penicilina in številnih drugih antibiotikov ter celo nekaterih zdravil za zdravljenje raka. Brez njih ne bi bilo vina in piva, plesnivih sirov, sojine omake, kruh bi bil trd kot kamen. Kljub vsakdanji vlogi, ki jo glive igrajo v našem življenju, pa o njih vemo še zelo malo. Znanih in opisanih je že približno sto tisoč vrst. Vseh naj bi jih bilo po najnovejših ocenah celo do pet milijonov. Plesni, kvasovke, navsezadnje tudi gobe, vse sestavljajo skupno kraljestvo. Kraljestvo gliv. In te so na evolucijski lestvici bliže človeku kot rastline.

Glive so, kar se tiče mikrobnega sveta, v senci bakterij in virusov. Nepravično, a razumljivo, meni dr. Cene Gostinčar z Biotehniške fakultete v Ljubljani. »Glive povzročajo človeku manj težav kot bakterije in virusi. Med njimi je sicer veliko vrst, ki so patogene za rastline, za človeka pa jih je potencialno nevarnih zelo malo, od predvidenih petih milijonov vrst jih je samo nekaj.« Vendar se to spreminja. Na slabše.

Zaradi glivnih bolezni na leto propade toliko pridelka, da bi z njim nahranili 600 milijonov ljudi. V Sloveniji na letni ravni povzročajo približno 15-odstotno gospodarsko škodo.

Rastline

Res je, da so številne glive nepogrešljiv človekov pripomoček. A hkrati so tudi eden večjih povzročiteljev njegovih težav. Na najbolj vsakdanji ravni bi brez škode pogrešali plesnenje hrane, strupene gobe ali pa glivične okužbe stopal na bazenih. Dejansko pa glive danes pomenijo grožnjo svetovni preskrbi s hrano, ogrožajo biotsko raznovrstnost in postajajo smrtno nevarne za vse več ljudi.

Skupina znanstvenikov je na to problematiko letos opozorila v reviji Nature. In primeri, ki jih je navedla, so zgovorni. Glivične rastlinske bolezni v kmetijstvu povzročijo toliko škode, da bi lahko, če bi jih preprečili, z rešenim pridelkom nahranili 600 milijonov ljudi. Glive vsako leto uničijo 125 milijonov ton petih najpomembnejših poljščin. »Če bi se hkrati pojavile velike epidemije na vseh petih poljščinah, bi bilo hrane dovolj le še za 40 odstotkov današnjega svetovnega prebivalstva,« svarijo v članku, pri tem pa poudarjajo, da je verjetnost za kaj takega izjemno majhna. Glivične rastlinske bolezni so znane že od nekdaj in imajo na vesti nekatere zloglasne dogodke, med katerimi izstopa velika irska lakota v 18. stoletju, ko je zaradi krompirjeve plesni, ki je dve leti zapored povsem uničila pridelek krompirja, umrlo približno milijon Ircev, še enkrat toliko pa se jih je izselilo.

V Sloveniji kakšne obsežne prehranske katastrofe zaradi glivičnih bolezni nismo doživeli, po besedah dr. Francija Celarja z Biotehniške fakultete predvsem zato, ker se nikoli nismo specializirali za pridelavo ene rastlinske vrste, pa tudi pridelovalna območja se po posameznih regijah zelo razlikujejo. Kljub temu povzročajo glivične bolezni največ težav v slovenskem kmetijstvu, najsi gre za peronosporo na vinski trti, škrlup na jablanah, fuzarioze na žitih ali pa krompirjevo plesen. Brez redne uporabe fungicidov, pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, pridelava krompirja v Sloveniji sploh ne bi bila mogoča. Temu primerna je tudi poraba fungicidov.

Med fitofarmacevtskimi sredstvi v Evropi po porabljeni količini prevladujejo herbicidi (42 odstotkov), fungicidi so z 39 odstotki na drugem mestu. V Sloveniji pa je slika popolnoma drugačna, fungicidi imajo kar 67-odstotni »tržni« delež. Razlog za to je v specifičnih podnebnih razmerah, saj imamo med srednjeevropskimi državami največje količine padavin v rastni dobi rastlin. Niti uporaba velikih količin fungicidov pa ne more preprečiti propada dela pridelka. Glivične bolezni na letni ravni še vedno povzročajo približno 15-odstotno gospodarsko škodo.

Živali

V zadnjem času znanstveniki opažajo, da postajajo glive vse nevarnejše tudi za nekatere živali. Tako naj bi glivična bolezen močno zdesetkala populacijo dvoživk v Severni in Srednji Ameriki, na nekaterih območjih je dejansko povzročila izginotje skoraj polovice vrst. »Glive pomenijo večjo grožnjo rastlinski in živalski biodiverziteti kot drugi patogeni, in ta grožnja se povečuje,« navaja Nature. V ZDA spoznavajo, da jim utegne neka druga glivična bolezen uničiti populacijo nekaterih vrst netopirjev, s tem pa ameriško kmetijstvo prikrajšati za dragocene opraševalce.

Glive se za svojo »uspešnost« lahko zahvalijo nekaterim unikatnim lastnostim. In človeku. Prvič, v obliki spor so sposobne dolga obdobja preživeti brez gostitelja. Globalizacija trgovine jim je tako dobesedno utrla pot na nove trge, kjer lahko tamkajšnje rastlinske in živalske vrste ujamejo popolnoma nepripravljene za obrambo. Drugič, glive so izmed vseh mikroorganizmov sposobne okužiti največji nabor organizmov, nekatere celo do 500 različnih vrst. Obe našteti lastnosti jim omogočata obiti pravilo, po katerem populacija patogenih organizmov niha v skladu s populacijo gostiteljev, zaradi česar se širjenje bolezni sčasoma umiri. Tudi če eno vrsto gostitelja spravijo na kolena, imajo na voljo veliko drugih, pa še dolgo lahko čakajo na novega.

In ljudje

Kljub naštetim lastnostim glive za ljudi večinoma niso nevarne. Naš imunski sistem je zelo uspešen v spopadanju z njimi, zaradi toplokrvnosti pa tudi nismo najugodnejše okolje zanje, saj imajo načeloma veliko raje nekoliko nižjo temperaturo. Čeprav z vsakim vdihom vdihnemo vsaj kako glivno sporo, to načeloma ni razlog za skrb. Vendar ljudje glive nehote spodbujamo, naj vseeno razmislijo tudi o nas kot primernih gostiteljih. S sodobnim načinom življenja jim dajemo vse več priložnosti. O tem precej ve tudi skupina slovenskih znanstvenikov z Biotehniške fakultete, ki raziskuje razvoj patogenih gliv v naših domovih. Razmere, na katere glive naletijo v domačem okolju, jih kar silijo k razvoju lastnosti, ki jim utegnejo omogočiti napad na človeka. »Predvidevamo, da lastnosti, ki nekaterim glivam omogočajo, da postanejo patogene, te glive niso razvile, da bi postale patogene, ampak so se lastnosti, ki jim to omogočajo, razvile zaradi drugih dejavnikov v okolju, na primer prilagajanja ekstremnim razmeram,« pravi dr. Cene Gostinčar. Eno takih okolij so pomivalni stroji, ki zaradi visokih temperatur opravljajo selekcijo med glivami. »Preživijo le tiste, ki to visoko temperaturo prenesejo. In prav te so lahko nevarne za človeka.« Lani je tako veliko pozornosti zbudila raziskava, ki je v dveh tretjinah od sto analiziranih pomivalnih strojev odkrila človeku nevarne črne kvasovke. »Lahko, da smo svoje domove spremenili v mikrokozmose za eksperimentalno evolucijo najodpornejših mikrobnih vrst, katerih prilagajanje jim utegne omogočiti, da si najdejo nove niše v človeškem telesu,« so avtorji lani zapisali v reviji Fungal Biology.

Dodaten do človeka neprijazen selekcijski pritisk bi lahko povzročilo segrevanje ozračja, pravi Gostinčar. »Za zdaj se težave s človeku nevarnimi glivami pojavljajo predvsem v tropskem podnebju. Glive na teh območjih so že prilagojene na višje temperature in je tako prehod na človeka lažji. Precej znanstvenikov špekulira, da bi se utegnilo s podnebnimi spremembami to začeti dogajati tudi v zmernejših podnebnih pasovih.«

Glive za ljudi večinoma niso nevarne, vendar jih nehote spodbujamo, naj vseeno razmislijo tudi o nas kot primernih gostiteljih.

Obstaja pa skupina ljudi, pri katerih so glivam že danes na stežaj odprta vrata za kolonizacijo. Kot rečeno, je človeški imunski sistem načeloma izjemno dober v spopadanju z glivami in v Sloveniji na primer sploh ni gliv, ki bi lahko povzročale sistemske okužbe pri zdravih ljudeh. Tu pa tam se zdravniki srečajo s kakšnim »uvoženim« primerkom. Težava pa nastane, če je naš imunski sistem oslabljen, na primer zaradi kemoterapije ali kakšnega drugega intenzivnega zdravljenja. Takih ljudi je z razvojem medicine vse več. In temu primerno je več tudi smrtno nevarnih sistemskih glivičnih okužb. »Še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila izolacija Candide iz krvi bolnika izjemna redkost,« pravi dr. Bojana Beovič z Infekcijske klinike. »Danes je to v Kliničnem centru vsakotedenski pojav.« Smrtnost pri kandidozi, sistemski okužbi s Candido, je še vedno od 20- do 25-odstotna. Pri aspergilozi, drugi najpogostejši okužbi, je smrtnost od 30- do 40-odstotna. »Verjetnost preživetja se je z leti sicer povečala, a odstotki smrtnosti so še vedno strašljivi,« poudarja Beovičeva. Zato je treba narediti vse za preprečitev okužb, vendar to v slovenskem zdravstvu ni vedno mogoče. »S tem imajo na primer velike težave na Kliničnem oddelku za hematologijo, kjer nimajo prostorov, ki bi preprečevali vdor gliv.«

Zdravljenje sistemskih glivičnih okužb je zaradi manjšega nabora in stranskih učinkov zdravil težje. In zelo drago. Zdravila stanejo tudi do 2000 evrov na dan, zdravljenje traja nekaj tednov, zaradi težav pri diagnozi okužbe pa zdravila pogosto uporabljajo kar na pamet. »Z denarjem, ki ga namenimo za zdravila, bi lahko že zdavnaj vzpostavili prostorske razmere, ki bi občutno zmanjšale število okužb, s čimer bi prihranili veliko javnega denarja,« je razo-

čarana Beovičeva. Čeprav uradne statistike ni, meni, da na leto v Sloveniji zaradi sistemskih glivnih okužb umre nekaj deset bolnikov. To je kljub vsemu še precej manj kot zaradi bakterijskih okužb. Če oziroma ko se bo to spremenilo, pa bodo tudi glive deležne spoštovanja, ki si ga zaslužijo.