Intervju: Dr. Vesna Pusić

V članku Boruta Mekine, Mladina 31.8.2012, ki je v Zagrebu opravil intervju s hrvaško zunanjo ministrico, žal nismo zasledili tudi novinarjevega vprašanja ministrici o pomembni in nujni obojestranski rešitvi problema, ki traja že dve desetletji t.j. o vračanju nacionaliziranega premoženja. Škoda, da je novinar izpustil to priložnost, ker bi z opozorilom na ta problem morda dobili odgovor sogovornice, ali (n)ima nevrnjeno premoženje slovenskih državljanov, ki se nahaja na Hrvaškem, tudi potrebno politično in moralno težo za hrvaški politični vrh, kot jo imajo razvpiti denarci hrvaških varčevalcev v

Ljubljanski banki!!?, da bi tudi ta problem končno začeli družno razpletati in ga pravično in pošteno zaključili še pred pristopom Hrvaške v EU, ne pa da ga državi odrivata v nedogled meglene prihodnosti.

Zakaj pa je prišlo do meddržavne blokade v postopkih denacionalizacije, pa naj na tem mestu bralcem Mladine razložimo:

S sprejetjem Zakona o denacionalizaciji (ZDEN, 29.,11.1991, Ur.l. RS. Št. 27/91) in Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS) je bila v Sloveniji uzakonjena poprava vrste političnih, pravnih, moralnih in materialnih krivic, ki jih je zagrešil bivši komunistični režim.

ZDEN je v 9. čl. določal, da je denacionalizacijski upravičenec vsakdo, ki je bil ob odvzemu premoženja jugoslovanski državljan. Tako se je ta člen izvajal od decembra 1991 do novembra 1998, ko je Državni zbor RS sprejel Novelo ZDEN-B (Ur.l. RS št. 65/98 z dne 7.11.1998) ki se zdaj glasi: »Če je imela fizična oseba iz 3., 4. in 5. člena tega zakona na dan 9.5.1945 jugoslovansko državljanstvo, je tuj upravičenec do denacionalizacije le, če je taka pravica priznana tudi slovenskemu državljanu v njegovi državi«.

Noveliran (diskriminatoren) zakon velja tako za vse postopke, ki do njegovega sprejetja še niso bili pravnomočno končani in pomeni, da imajo status denacionalizacijskega upravičenca jugoslovanski državljani ( ki so tudi ob svoji smrti bili »tuji» državljani), vendar le pod pogojem vzajemnosti, če njihova država tujim državljanom, torej tudi slovenskim, priznava pravice iz denacionalizacije.

Republika Slovenija je po ZDEN hrvaškim državljanom vračala podržavljeno premoženje od dec. 1991 do nov. 1998, ko je bila sprejeta Novela ZDEN-B, torej 7 let, nato pa prenehala, ker Hrvaška ni vračala in še ne vrača odvzetega premoženja slovenskim državljanom, ki ga imajo na Hrvaškem. Republika Hrvaška je sicer večkrat sprejela spremembe in dopolnitve Zakona o vračanju premoženja, a dokončnega zakona, ki bi vseboval sporazum o vzajemnosti med Slovenijo in Hrvaško, še vedno ne. Zato je blokirano vračanje premoženja enim in drugim državljanom v obeh državah.

Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije pričakuje od Vlade RS in Vlade republike Hrvaške ter Meddržavne komisije za reševanje odprtih vprašanj, da čimprej vključijo v program pogajanj tudi zahtevano vzajemnost. Le tako se bo lahko nadaljevalo prekinjeno vračanje premoženja ter odpravilo diskriminatorno obravnavanje upravičencev pred letom 1998 in po njem, državi pa bi poravnali politični, moralni in materialni dolg do žrtev komunističnega režima. Odpravljena pa bi tudi bila groba kršitev človekovih pravic do zasebne lastnine, ki jo zagotavljata Ustava R.Slovenije in Ustava R. Hrvaške.

Slovenski razlaščenci postavljamo tudi zahtevo za vrnitev premoženja kot absolutni pogoj za slovensko ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške z EU, tudi z željo za sprejetje vzajemnosti do letošnjega božiča, kot ima željo gospa ministrica Pusić za ratifikacijo pogodbe do božiča.