„Čas je dozorel“

Ko se je leta 2009 švedska Piratska stranka pripravljala na volitve v evropski parlament in ko je njena priljubljenost med volivci nakazovala, da iz te zgodbe lahko nastane nekaj pomembnega, so se prebudili še zanesenjaki v drugih državah in začeli ustanavljati svoje piratske stranke. Zanos je pljusknil tudi v Slovenijo, kjer je pobudo za ustanovitev slovenske „podružnice“ dal Ptujčan Robert Pal. A hitro ugotovil, da sam za razvijanje stranke nima časa. Kljub temu so slovenski pirati preživeli. V obliki društva. Pred kratkim pa so vnovič napovedali formalno ustanovitev stranke.

Ustanovni kongres naj bi bil oktobra. „Smo zgolj nasledniki ideje,“ pravi predsednik društva in za zdaj edini kandidat za predsednika stranke Rok Deželak. „Nekaj posameznikom se moramo zahvaliti, da se je začetna infrastruktura toliko ohranila, da je bilo na njej kljub vsemu mogoče graditi.“ Trenutek za ustanovitev stranke ni bil izbran s kakšnim posebnim namenom. „Gre za to, da se na ustanovitev stranke pripravljamo že dve leti in zdaj, ko imamo popolno operativno ekipo na vseh položajih, ki se je sposobna iti resno politiko, je čas preprosto dozorel.“ Že danes pa so slovenski pirati polnopravni člani piratske internacionale.

Po ustanovitvi bodo imeli na voljo še dve leti, da ime stranke vtisnejo v zavest slovenskih volivcev. Prve volitve, na katerih načrtujejo nastop, so volitve v evropski parlament leta 2014. Prav na njih imajo, kot je pokazala švedska Piratska stranka, največ možnosti. „Ozek politični program lahko deluje na evropskih volitvah (dobili so dva poslanca op. a.), ne pa na parlamentarnih,“ je nedavno v intervjuju za Mladino povedal ustanovitelj švedske Piratske stranke Rickard Falkvinge. In program slovenskih piratov je za zdaj ozek. Osredotočeni so na razvijanje neposredne demokracije, svobodo na internetu, reformo sistema avtorskih pravic in varovanje zasebnosti posameznika. „Program je za zdaj tak, kot je, z namenom. Piratska stranka ne more narekovati širše družbene tematike, dokler sama nima razvitega sistema neposredne demokracije, za katerega se zavzemamo tudi na nacionalni ravni.“ To pa naj ne bi pomenilo, da širitve programa ne načrtujejo. A gradili naj bi ga postopoma, s posvetovanji prek različnih platform. Deželak pa je ob tem prepričan, da že temeljna programska izhodišča kažejo na usmeritev, ki jo imajo, in na način, kako gledajo na družbo in njen razvoj. Iz njihovega zavzemanja za neposredno demokracijo na primer izhaja enotno prepričanje o neustreznosti načrtovanega omejevanja pravice do referenduma.

Največ pozornosti zdaj namenjajo vzpostavitvi čim učinkovitejšega sistema neposredne demokracije znotraj stranke. Kot pojasnjuje vodja projekta Sašo Miklič, skušajo prek elektronske neposredne demokracije oblikovati neki nov modus operandi za politične stranke.

„Po našem mnenju so klasične politične stranke, kjer je na vrhu nekaj ljudi, preostali pa so samo vojaki, ki korakajo za njimi, preživete.“ Predsednik je tako samo formalna funkcija, da se zadosti zakonodajnim zahtevam, njegov glas ni nič pomembnejši kot glas kateregakoli člana stranke. Ko novinar zaprosi predsednika za pogovor, ta sporočilo takoj pošlje vsem članom. In vsak, ki želi kaj povedati, lahko sodeluje. „Stranka, kjer članstvo tako rekoč glasuje samo na kongresih, vse druge odločitve pa se sprejemajo v ozkem krogu ljudi za zaprtimi vrati, ni ničemur podobna. Stranka bi morala biti prostor svobode, ki bi civilni družbi omogočal vstopanje v politiko,“ pravi Miklič.

Največji izziv, ki čaka Piratsko stranko Slovenije, pa je pritegovanje pozornosti medijev. Švedsko Piratsko stranko so dvignile medijsko odmevne zgodbe, kot je bilo sojenje ustanoviteljem PirateBaya, veliko pozornosti je piratskim strankam po vsej Evropi prinesel sporni sporazum ACTA. Ta je danes zgodovina. Kljub temu Deželaka morebitno pomanjkanje tem, na katerih bi lahko gradili svojo prepoznavnost, ne skrbi. „ACTA sama po sebi je nakazala zelo hud trend v domači politiki, glede na to, kako so jo sprejeli, pa tudi v mednarodni politiki, v katero smo vpeti. ACTA je mogoče res zavrnjena, a pripravljajo se že drugi ’trgovinski’ sporazumi, kjer bodo na plan prišla popolnoma ista vprašanja. Lobiji ne bodo popustili.“