Ladjice za begunce

Pri nas jih je samo osem. „Ker afriški priseljenci, ki prek Sredozemskega morja prihajajo v Evropo, ne pristajajo neposredno v Sloveniji, vlada občutek, da se nas ta tema ne tiče,“ pravi Franci Zlatar iz Slovenske filantropije.

Po podatkih Amnesty International je lani 58 tisoč priseljencem uspelo doseči evropske meje, 28 tisoč Tunizijcev je pristalo na otoku Lampedusa, 1500 ljudi je samo lani utonilo ali izginilo, ko so poskušali prečkati Sredozemsko morje. EU je leta 2010 zato začela projekt Eurema, v okviru katerega so evropske države do konca lanskega leta sprejele 254 beguncev z Malte. „To pa je izjemno malo, če upoštevamo, koliko beguncev pride v nekatere sredozemske države,“ pravi Zlatar.

V Slovenijo je prek Eureme prišlo osem beguncev, ki pa še danes niso v zavidanja vrednem položaju. Faysal H. Warsame je eden izmed njih. Pripotoval je iz Somalije in dobil politični azil. Čeprav se je naučil slovenščine, mu je težko, ker v Sloveniji ni prave skupnosti, v katero bi se lahko vključil. „Počutimo se, kot da stagniramo, saj prave podpore nimamo. Čeprav imamo socialne, zdravstvene in izobraževalne pravice, se počutimo osamljene in smo iz družbe izključeni.“ Pri Slovenski filantropiji opozarjajo, da je integracija beguncev večinoma neuspešna, saj imajo slabo sistemsko podporo. Poleg tega je slovenska družba še vedno izjemno homogena in priseljenci nimajo niti ustrezne podpore svoje narodne skupnosti, kaj šele da bi bili delodajalci pripravljeni upoštevati kulturne razlike pri zaposlovanju.

Da bi bilo zavedanja več, bo 27. septembra z dogodkom Dobrodošli v Evropi! na to opozorila skupina nevladnih organizacij. Obiskovalci bodo lahko od 16. ure ob Gradaščici pri Finžgarjevi ulici v Trnovem izdelovali papirnate ladjice in jih nato simbolično spuščali po Gradaščici. Na ogled bosta tudi fotografska razstava Mateja Povšeta in dokumentarni film Zaprto morje. Faysal Warsame bo podrobneje predstavil svojo pot proti Evropi. Kot poudarjajo pri Amnesty International Slovenije, je akcija namenjena osveščanju, saj „slabi časi v gospodarstvu ne bi smeli biti izgovor za kršenje in krčenje temeljnih človekovih pravic“.