Takle mamo

Gostilna Čop
Podkum 11
Tel.: 03 567 62 22
www.cop-podkum.si
Na fletni razgledni točki v Podkumu se lahko podprete vsak dan razen v torek od 10. do 21. ure.

Fino:
gobova juha
krvavica

Ne tako fino:
ostanki cateringa kot del osrednje ponudbe

Praznjenje obloženega ovala, s kakšno krvavico za nameček, vas bo olajšalo za približno 20 evrov.

Ne ve se čisto natančno, ali je avtor duhovite domislice Nikoli ne dobiš druge priložnosti, da bi naredil dober prvi vtis Oscar Wilde, Mark Twain ali Will Rogers, se pa vsi strinjamo, da je logična zanka v njej zapakirana tako, da se ne da razdreti in da dejansko velja. Potrjeno tudi oni dan v praksi – je namreč tako, da se tja v Zasavsko hribovje postavljena gostilna Čop zelo zaveda trenutka časa in navedene maksime in tako na sodobnega oštarijskega raziskovalca naredi trojni dober vtis: kot oštarija, uvrščena v projekt Gostilna Slovenije, naj bi večinoma stregla tipično krajevno, iz domačih sestavin skuhano košto. Nadalje: na domači strani gostilne, ki se sicer zelo resno ukvarja tudi s cateringom, so med referencami poleg srbskega in hrvaškega predsednika vpisani vsi trenutni slovenski predsedniški kandidati, pa še Andrej iz Štajerske za povrhu. In še prvi osebni vtis: prijazna in zgovorna šefica, ki nam obljubi večerjo »po naše« in nam tako pred oči naslika jetrnice in knapovska sonca.

No, nadaljevanje domislice o prvem vtisu bi lahko šlo v smer, da je kredit z dobljenim dobrim prvim vtisom mogoče tudi kaj hitro pokuriti. Vihteč ročno izrezljane lesene žlice smo se še navduševali nad super dobro gobovo juho, v kateri smo na občo radost zasledili celo resen odmerek črnih trobent, z enim samim zamahom pa nam je dobro voljo odpihnil na dve svečki postavljen oval, na katerega so očitno naložili kar tisto, kar je ta dan ostalo od cateringa: že malo osušeno, s korenjem špikano pečenko, nekaj utrujenih polovičk pečenega krompirja, ocvrte kose piščanca in bučk, restan krompir, gratiniran sirov štrukelj in na osnovnošolske čase spominjajoč korenčkov narastek. Ko smo zacepetali, da bi vendarle snedli kaj frišno pripravljenega, smo se dogovorili za prvo sezonsko krvavico (dobra!), med čakanjem nanjo pa smo na turi po obnovljenem delu, kamor smo bili povabljeni, zapazili tudi zelo zanimiv in všečen jedilni list, ki so ga bojda pripravili za komisijo projekta Gostilna Slovenije. Oprostite, ampak navadnemu gostu, pred katerega je postavljen pladenj pogrevkov, to, kar je bilo nekoč pripravljeno za neko komisijo, prav nič ne pomaga. Spoznanje, da Čopovi kuharski mojstri znajo dobro kuhati, da pa tega znanja ne znajo (nočejo? ne zmorejo?) prikazati v domači gostilni, nas pripelje do onega drugega Čopa, ki je veliko znal, ker je noč in dan žrl knjige, od sebe pa ni dal nobene fige. Škoda!