28. 9. 2012 | Mladina 39 | Politika
Verižna reakcija
Poskus odstavitve direktorja zavoda za varstvo narave mobiliziral celotno naravovarstveno skupnost
Premier Janez Janša je želel odstaviti ministra Franca Bogoviča, ker ni poskrbel, da bi začeli z gradnjo obvoznice Škofljica. Da bi rešil sebe, je minister za kmetijstvo Franc Bogovič pritisnil na direktorja zavoda za varstvo narave dr. Darija Krajčiča. Krajčiču so se v bran postavili posamezni naravovarstveni akademiki in mnogo drugih. Kot je povedal dekan Biotehniške fakultete dr. Jožef Toman, pa je bilo najbolj zaskrbljujoče prepričanje ministra, da bo našel stroko, „ki bo spremembe pospešila oziroma naredila času primerno“. Vse te informacije so romale do evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, ki je pritrdil naravovarstvenikom in državo opozoril na nujnost upoštevanja evropskih zavez.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
28. 9. 2012 | Mladina 39 | Politika
Premier Janez Janša je želel odstaviti ministra Franca Bogoviča, ker ni poskrbel, da bi začeli z gradnjo obvoznice Škofljica. Da bi rešil sebe, je minister za kmetijstvo Franc Bogovič pritisnil na direktorja zavoda za varstvo narave dr. Darija Krajčiča. Krajčiču so se v bran postavili posamezni naravovarstveni akademiki in mnogo drugih. Kot je povedal dekan Biotehniške fakultete dr. Jožef Toman, pa je bilo najbolj zaskrbljujoče prepričanje ministra, da bo našel stroko, „ki bo spremembe pospešila oziroma naredila času primerno“. Vse te informacije so romale do evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, ki je pritrdil naravovarstvenikom in državo opozoril na nujnost upoštevanja evropskih zavez.
Naravovarstvene organizacije pa so opozorile še na (pre)slabo skrb države za okolje. Ta letos ne bo sofinancirala evropskih programov Life +. Vendar pa bi lahko bili zaradi tega v prihodnje stroški izpolnjevanja zavez višji, kot je bilo sofinanciranje.
Program LIFE je Evropska komisija začela leta 1992, gre pa za Sklad za financiranje projektov za varovanje narave. Slovenija se mu je prvič priključila leta 2000 in od takrat pripravila 28 projektov. Skupaj predstavljajo 32 milijonov evrov vredne investicije v okolje, od katerih je 17 milijonov prispevala EU. Medtem ko komisija projekte sofinancira v 50 do 75 odstotkih, mora ostalo zagotoviti prijavitelj sam.
Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje pojasnjujejo, da glede na javnofinančno situacijo in varčevalne ukrepe nimajo druge izbire, kot da razpisa za sofinanciranje letos ne razpišejo. Denarja ni. Če projekti Life+ iz Slovenije ne bodo prijavljeni in sprejeti, pa posledično Slovenija ne bo prejela razpoložljivih sredstev Evropske unije. Toman je opozoril, da se je z marsikaterim projektom znotraj Life+ uresničevalo zaveze, h katerim smo znotraj EU že zavezani. Čeprav sofinanciranja novih programov ne bo, bodo zaveze ostale.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.