Jankovićevo prekletstvo

Zorana Jankovića in njegove posle intenzivno preiskujejo na več mestih. Kriminaliste, ki so bili minuli teden na delu, usmerja vodja specializiranega tožilstva Blanka Žgajnar. Žgajnarjevo, nekdanjo tesno sodelavko generalne državne tožilke Barbare Brezigar, je slednja tudi imenovala za vodjo specializiranega tožilstva. Te policijske preiskave so predvsem posledica ovadb in analiz davčne uprave.

Durs je, kot je znano, do nedavna vodila žena poslanca SDS Andreja Širclja – Mojca Šircelj. Dokumenti, ki so bili doslej glede Jankovića že objavljeni ob različnih trenutkih, so izvirali prav z Dursa, zaradi objave pa je informacijska pooblaščenka kaznovala Alenko Jeraj, bivšo vodjo SDS-ove parlamentarne preiskovalne komisije, ki je v prejšnjem mandatu preiskovala Zorana Jankovića. Potem pa je tukaj še sodna preiskava v zadevi Niš. To vodi sin Barbare Brezigar – Jaka Brezigar. Ni torej dvoma, da so procesi proti opozicijskemu voditelju politično motivirani. V tej fazi to tudi ni sporno. Kako sporen pa je na drugi strani Janković?

Denar z občine za Jankovića?

Kriminalisti so minuli teden iskali dokaze, s katerimi bi podkrepili sum davčne uprave, da so Jankovićeva podjetja zlorabila občinski denar. Ljubljanska občina je namreč avgusta lani podjetju Grep, ki gradi Stožice, nakazala obrok za dodatna dela v višini okrog 2 milijona evrov, teden dni kasneje pa je Grep nakazal 400 tisoč evrov podjetju Baza Dante. Za tožilstvo je to izvor problema: Baza Dante je namreč del poslovnega sistema Jankovićevih sinov, ustanovil jo je eden od zaposlenih v Electi. Se je torej s tem denarnim tokom Janković kakorkoli okoristil? Sam pravi, da ne, trdi, da je šlo za posojilo, ki je bilo Grepu vrnjeno skupaj s sedemodstotnimi obrestmi na letni ravni. Janković še pravi, da naj bi Grep enajstkrat posodil denar različnim podjetjem, od tega dvakrat Bazi Dante. V zadnjem, za tožilstvo spornem primeru je šlo za znesek v višini 400 tisoč evrov, a Janković trdi, da je bilo tistega avgusta na računu Grepa tako ali tako 700 tisoč evrov. Kaj pa, če je šlo za podkupnino, ki so jo Jankovićevi šele kasneje zaradi uvedene preiskave prekategorizirali v kredit? Janković pravi, da je bila sklenjena kreditna pogodba, ki je bila Dursu predstavljena na njihovo zahtevo, že septembra 2011. Durs je nato preiskavo vseeno začel novembra 2011. Ostaja pa vprašanje: na kakšno »zaupanje« je Grep posodil toliko denarja nekemu neznanemu podjetju brez omembe vrednih prihodkov, če Janković pri tem res ni igral nobene vloge?

Resnični kupec zemljišča Smodinovec?

Pri zemljiških poslih družine Janković kot najbolj sporen izstopa primer »Smodinovec«. Smodinovec je kmetijska parcela ob Mladinski ulici v Ljubljani, ki jo je družina Seliškar že dlje časa poskušala prekategorizirati in prodati. To jim nikakor ni uspelo. Niti s pomočjo podjetja Slovenija projekt, ki je želelo parcelo odkupiti za 3,3 milijona evrov, če bi bila na njej možna stanovanjska gradnja. Občina Ljubljana se s tem ni strinjala, nato pa je prišel novi kupec, podjetje Taxgroup v lasti družine Šešok, ki je parcelo kupilo za 745 tisoč evrov. Čeprav se pred tem občina s spremembo namembnosti ni strinjala, pa je Šešokovim potem naenkrat uspelo občino prepričati, da je ta začela na Smodinovcu zagovarjati gradnjo industrijske cone ali logističnega centra. Šešokovim bi posel s prekategorizacijo kupljenega kmetijskega zemljišča skorajda uspel, če ne bi rdeče luči prižgalo kmetijsko ministrstvo, ki je nasprotovalo spremembi. Do tukaj bi bilo vse lepo in prav, če ne bi obstajali nekateri indici, da je bil dejanski kupec poceni kmetijskega zemljišča sam Jure Janković prek Šešokovih. In da je torej Jure Janković pač vedel, da bo občina sedaj dovolila prekategorizacijo. Letos poleti je na ljubljanskem okrožnem sodišču nepremičninska posrednica tudi uradno potrdila, da je bil na sestanku, kjer so se dogovarjali o prodaji zemljišča, poleg prodajalca (Seliškarjevih) in uradnega kupca (Šešokovih) tudi Jure Janković. Da bi Šešok lahko pomagal Jankovićevim, kaže tudi dejstvo, da je bil Klemen Šešok med letoma 2005 in 2011 nadzornik podjetja KLM, kjer so zbrane Jankovićeve delnice Mercatorja. Razbremenjujoče za Jankovića pa je neko drugo dejstvo, ki priča o tem, da bi lahko bil ves primer tudi zaigran: sestanek, kjer so parcelo prodali, je po pričanju nepremičninske posrednice organiziral Robert Rožič, kot nekakšen zunanji sodelavec nepremičninske agencije. Robert Rožič pa ni samo dolgoletni pomembni član SDS, ki je v prvi Janševi vladi postal namestnik direktorja Mobitela (itd.), ampak je s predsednikom SDS v dokaj osebnem odnosu. Janez Janša je imel namreč tri leta, od začetka leta 2006 do konca leta 2008, prijavljeno začasno prebivališče v stanovanju na Neubergerjevi ulici, katerega lastnik je bil prav Rožič.

Nakup zemljišča ob Barju

Baza Dante, tisto podjetje torej, ki ga je ustanovil eden od zaposlenih v podjetju Electa, je pet mesecev pred spremembo občinskega prostorskega načrta odkupilo 15 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče pri obvoznici ob Barju. Sum, da gre dejansko za »Jankovićev« posel, je poleg ustanoviteljstva podjetja očiten tudi zato, ker je bilo zemljišče kupljeno tik ob zemlji, ki jo je kupil Janković še v devetdesetih letih, ko je vodil Electo. Potem pa se je zgodilo. Občina Ljubljana je leta 2010 namembnost tega zemljišča v lasti Baze Dante spremenila. Od leta 1986 je bilo tam mogoče graditi zdravstvene ali izobraževalne objekte, po novem tudi stanovanjske. S tem se je vrednost parcele gotovo povečala. Na račun Jankovića? Janković je glede tega posla že pojasnil, da nihče od 20 prodajalcev ni mogel biti oškodovan. Prvič zato, ker so prodajalci sami iskali kupca, drugič zato, ker je Baza Dante posel sklenila v letih 2009 in 2010, ko so mediji tako ali tako pisali o tamkajšnji Electini parceli. Poleg tega, ponavlja Janković, naj bi bila sprememba prostorskega načrta transparenten postopek. Pobuda za prekategorizacijo omenjenega zemljišča naj bi bila vložena že leta 2002, od leta 2008 pa naj bi bili dve javni razgrnitvi. Za vsak predlog spremembe namembnosti je občina morala pridobiti več kot 30 soglasij z različnih ministrstev ... Jankovićev zagovor se sliši verodostojno. Župan pozna podrobnosti. A kdo mu še verjame, da je za podjetje Baza Dante prvič slišal šele letos maja?

Videti je namreč, da Jankovićeva sinova kljub svojim 35 letom nista tako samostojna ali odgovorna za svoja dejanja, kot nas poskuša prepričati Zoran Janković.

Jaka Brezigar

Poleg aktualne policijske preiskave in napovedanih ovadb zaradi Stožic poteka proti Jankoviću tudi sodna preiskava zaradi Mercatorjevega nakupa zemljišča v Nišu. Leta 2000 se je namreč Mercator začel širiti po Balkanu, zato so v Nišu nameravali kupiti zemljišče in poiskati posredniško podjetje, ki bi pridobilo gradbeno dovoljenje. Mercator je takrat sklenil pogodbo, po kateri je plačal del denarja vnaprej, del pa naj bi plačal pozneje. Del denarja je bil temu posredniku plačan na Ciper, a podjetje svoje naloge ni opravilo. Zakaj ne? Janković pravi, da so ga vmes odstavili, novo vodstvo Mercatorja pa ni pripravilo projekta za center v Nišu, zaradi česar naj tudi ne bi bilo mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja. Janković se še brani, da tedaj on ni bil niti podpisnik pogodb niti ni bil pristojen za posel, ampak neki drug član uprave. Zadeva »Niš« je sicer izbruhnila leta 2006, ko je Janković prvič kandidiral za župana. Policija je primer preiskovala do leta 2010, a ni zaznala nobenega suma, zaradi česar so hoteli zadevo zaključiti s poročilom. A se tožilstvo s tem ni strinjalo. Zato je tožilec, Jaka Brezigar, pred nekaj meseci sprožil sodno preiskavo.

In končno: Jure in Damijan

Janković se je odločil vstopiti v državno politiko tudi zaradi napotka žene, naj opere čast njunih sinov. Zakaj? Pred parlamentarnimi volitvami oktobra 2011 je namreč SDS-ova preiskovalna komisija pod vodstvom poslanke Alenke Jeraj objavila dokumente Dursa, ki so kazali na zapravljivost Jankovićevega sina Jureta. Aprila 2009 je tako Jure Janković na svoj račun prejel okrog 250 tisoč evrov iz ciprskega podjetja »Blue Train Investment«, kot vračilo posojila. 70 tisočakov je Jure Janković nakazal na račun svoje žene, 100 tisočakov je dvignil z banke, z nekaj tisoč evri je poravnal obveznosti do Dinersa in Mastercarda, potem pa si je za 131 tisoč evrov kupil prestižen avto znamke Mercedes. Tudi starejši sin Damijan ima spet svojega mercedesa. Odkupil ga je nazaj po tem, ko mu je policija avto zasegla zaradi večkrat ponovljenih prometnih prekrškov in vožnje brez izpita. Je to osebna, družinska stvar? Ne ravno. Videti je namreč, da Jankovićeva sinova kljub svojim 35 letom nista tako samostojna ali odgovorna za svoja dejanja, kot nas poskuša prepričati Zoran Janković.