Ogrevanje v blokih

Lastnik stanovanja v večstanovanjski stavbi oz. bloku je danes v stresni situaciji. Zaveda se, da živi v energetskem požeruhu in da potratno »metanje polen skozi okno« plačuje sam. Nanj pritiska zakonodaja, ki zahteva obvezno merjenje in plačevanje toplote po dejanski porabi. Dobrikajo se mu država, ki mu prek Eko sklada daje kredit ali subvencije za obnovo, ter dediči, ki pa do prepisa neradi financirajo prenovo. Sam se mora dobrikati upravniku, ki običajno po bližnjici naredi le tisto, kar mora, marsikaj pa »pozabi«. Ko želi nekaj spremeniti in doseči soglasje preostalih lastnikov, pa tudi z največjim dobrikanjem težko vstopi v »Misijo mogoče«.

Ob vsem tem nima verodostojnih informacij, ne ve, kam naj se obrne po pomoč, katera zakonodaja ureja to področje, kdo je odgovoren, kdo pristojen, kdo bi moral kaj narediti … Skratka: pomanjkanje verodostojnih informacij ga odvrne od akcije. Da to ne bo več tako, bomo v prispevku celovito razčlenili področje energije v blokih, kar pomeni proizvodnjo toplote za ogrevanje prostorov in sanitarne vode ter toplotne izgube na ovoju stavbe. Lastništvo ima svetle in temne plati, v vsakem primeru pa je odgovornost lastnika neizbežna.

Malo mesto ali velika hiša?

V socialnem pogledu je blok malo mesto, v tehničnem pa velika hiša. Iz te dihotomije izhaja upravljanje, ki povzroča vsem največ težav. Brezuspešno jih rešujejo s kazanjem prsta na druge, ki bi morali stvari urediti. Praviloma se vedno zalomi na ravni komunikacije, pri razdelitvi pristojnosti, kdo bi moral kaj narediti, nadzoru, razumevanju pojmov moje in naše ter upravljanju (gospodarjenju) lastnine, ne glede na to, kdo je lastnik. Prva in najtežja ovira pri energetski sanaciji je medčloveška, vse ostale so lažje rešljive. Tehnično je rešljiv vsak problem, saj je vedno na voljo več rešitev. Od cenejših do dražjih, ki ob finančni pomoči Eko sklada postanejo realne. Preseči je treba le splošno sprejeto stanje v družbi, da so finančni dobički stvar lastnikov, izgube pa se socializirajo. Tudi med lastniki stanovanj v blokih pogosto prevladuje prepričanje, da bo stanje uredil kdo drug, to je upravnik, ki je za to tudi plačan.

Energetska slika bloka

Ta je v vseh pogledih identična zasebni hiši. Osnova je dobro toplotno izoliran obod stavbe (tla proti hladni kleti, fasada, strop proti hladni podstrehi ali streha podstrešnega stanovanja), ki vključuje tudi kakovostno stavbno pohištvo (okna, zunanja vrata). Sledi ogrevalni sistem za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Pri ogrevalnem sistemu smo pozorni predvsem na vgradnjo termostatskih ventilov za lokalno regulacijo in hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema, ki stanovalcem zagotavlja enakomerno ogrevanje v vseh etažah in na vseh radiatorjih. Učinkovitost celotnega ogrevalnega sistema se poveča z regulacijo ogrevanja glede na zunanjo temperaturo. Omogoča nam, da se v prehodnih obdobjih ogrevamo z manjšo temperaturo kot v najhujši zimi. Brez nje so v prehodnih obdobjih radiatorji večinoma zaprti. Ker je v dvižnih vodih temperatura enaka kot pozimi, se lahko spodnja stanovanja ogrevajo samo prek dvižnih vodov, torej brezplačno, saj jih delilniki na radiatorjih ne merijo. Ker je fiksni delež po kvadratnem metru premajhen, da bi vse to pokril, morajo tisti, ki imajo odprte radiatorje, plačati več, kot potrošijo. Če pa je v prehodnih obdobjih v dotoku dovolj nizka (zunanji temperaturi prilagojena) temperatura, opisanih odklonov ni. Po izkušnjah prinese taka regulacija na blok okoli 15 odstotkov ali več prihranka. Meritev stroškov ogrevanja z delilniki ali kalorimetri je končni korak.

Kakršen lastnik, tak upravnik

Upravnika večstanovanjske stavbe lahko glede zahtevnosti, obsega dela in odgovornosti primerjamo s kapitanom tankerja, ki poleg tovora prevaža še ljudi z različnimi potrebami, interesi, velikostjo denarnice, razumevanjem in celo paleto želja. Kapitanu je jasno, da mu tovor, naloge, obveznosti in pristanišča določajo lastniki, ki skupaj z njim seveda upoštevajo pomorsko zakonodajo. Kar je kapitanu jasno, je pri nekaterih lastnikih stanovanj in upravnikih zabrisano. Na medčloveški ravni to ustvarja nepotrebne zaplete in slabo voljo. Na materialni ravni pa prevelike stroške vzdrževanja in obratovanja, manj kakovostno bivalno udobje in nepotrebno obremenjevanje okolja. Socialni stiki v blokih so praviloma šibki, vsak se briga zgolj zase, skupne stvari, kot je upravljanje stavbe, prepuščamo upravniku. V idealnih razmerah ta gospodari s stavbo, kot mu naročijo lastniki, v primeru »razpuščenih« lastnikov je praviloma tak tudi upravnik. Najpodjetnejši si ustvarijo dobičkonosne mreže po načelu deli in vladaj. Delijo seveda delo, ki ga plačujejo lastniki. Naveza ni nujno slaba, a če povezave in postopki niso transparentni, ni dobrega nadzora. Zato so hitro možne malverzacije, preplačila, slabo opravljeno delo, nestrokovnost, posledica pa so slaba volja stanovalcev, neučinkovita raba energije in prepogosto tudi plesen.

Seznam ukrepov za celovito energetsko obnovo blokov je kratek in jasen, pri vseh iščemo možnosti za pasivno in aktivno uporabo obnovljivih virov energije. Večina bo potrebovala vse ukrepe, manjšina le del. Nosilni ukrepi se realizirajo za celoten blok, za preostale poskrbi vsak lastnik sam. A tudi te je smiselno opraviti skupaj, da se uveljavi skupinski popust. Vrstni red ukrepov je načeloma svoboden, prednost pa damo toplotni izolaciji ovoja stavbe in vgradnji energetsko učinkovitih oken po smernicah RAL. Temu sledi ogrevalni sistem, s prilagojeno (manjšo) močjo ogrevalne naprave z visokim izkoristkom. Primerno kakovost zraka v stavbi zagotovimo z vgradnjo centralnega prezračevalnega sistema z rekuperacijo. Da bo vse skupaj optimalno delovalo, zagotovimo učinkovit nadzor posameznih delov in celotnega bloka. Pri gospodinjskih aparatih, zabavni elektroniki in razsvetljavi damo prednost energetsko učinkovitim.

Favorit pri ogrevanju blokov z obnovljivimi viri energije in zmanjšanju stroškov ogrevanja za tri četrtine je biomasa, natančneje lesni sekanci.

Učinkovita raba energije

Začeli bomo z učinkovito rabo energije (URE), saj so najpomembnejši ukrepi za manjše stroške stavbe, dvig kakovosti bivanja in manjše obremenjevanje okolja vezani na ovoj stavbe. Bolj ko je toplotno izoliran, manj energije bomo potrebovali za ogrevanje, za poletno hlajenje pa verjetno nič. Tako se je treba pri novogradnji in sanaciji tehtno odločati o toplotni izolaciji spodaj (pri blokih je to običajno strop v kleti), fasade in gornjega dela. To je lahko strop proti hladni podstrehi ali streha podstrešnih stanovanj. Učinkoviti rabi sledimo tudi pri skupni in zasebni razsvetljavi, stavbnem pohištvu, senčilih, prezračevanju ter pri vseh elementih ogrevalnega sistema. Tu izpostavimo predvsem hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema in termostatske ventile na radiatorjih. Oba ukrepa sta prvi pogoj za pravično delitev stroškov ogrevanja po dejanski porabi. Pri dobrem toplotnem ovoju – spomnimo, da pasivna hiša rabi le deset odstotkov energije, ki jo za ogrevanje potrebuje »normalna« stavba – si lahko privoščimo katerikoli energent.

»Pravi« material in debelina toplotne izolacije

To so zelo pogosta vprašanja pri energetskem svetovanju. Investitor si mora odgovor poiskati sam. Seveda ne s centimetri, temveč s koeficientom toplotne izolativnosti (U), ki ga želi doseči na obodu stavbe. Prave debeline namreč ni. Minimalna je predpisana, investitorji se običajno odločajo za boljšo (pogojno rečeno nadstandardno), saj investirajo v svojo kakovost bivanja in svoje nizke stroške obratovanja stavbe. Pri toplotni izolaciji oboda stavbe upoštevamo dva vidika. Minimalne zahteve določa Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah in iz njega izhajajoča Tehnična smernica. Drugi vidik pa je želja oz. zahteva, v kako energetsko varčni stavbi želimo živeti. Pasivne hiše dosegajo (na fasadi recimo) U pod 0,1 W/m2K, sam svetujem, da je pri ostalih stavbah vsaj 0,2 W/m2K. Trenutno so v Sloveniji na voljo trije razredi toplotne izolacije, ločijo se po lambdi (λ). Najstarejša ima toplotno prevodnost (λ) 0,041 W/mK. Izolacije z λ 0,032 W/mK so za okrog 20 odstotkov bolj izolativne in zato 20 odstotkov tanjše, z lambdo 0,022 W/mK pa za okrog 50 odstotkov bolj izolativne in tanjše. Iz tabele Obod stavbe v rubriki Energetski kiksi na NEP Slovenija je razvidno, da se z debelino toplotne izolacije izrazito manjša vloga materiala, iz katerega je stavba zgrajena. Zato je pri novogradnjah bolj smiselno vlagati v debelejšo izolacijo kot v zid iz toplotno boljših materialov.

Obnovljivi viri energije

Zaradi cenovne in okoljske sprejemljivosti damo prednost obnovljivim virom energije (OVE), ki so nadvse primerni tudi za bloke. Običajno se na strehi bloka lahko najde primerno mesto za sončne celice (fotovoltaika) in sprejemnike sončne energije (SSE). Prve so ob subvencionirani ceni odkupa električne energije lahko dober, predvsem pa stabilen in dolgotrajen vir sredstev za vzdrževanje ali zaslužek lastnikov. SSE so nadvse primerni za ogrevanje sanitarne vode. Težave povezave med SSE in stanovanji so enostavno rešljive v primeru toplotne izolacije fasade, ko cevi vodimo po zunanjih zidovih. Ker bodo prekrite s toplotno izolacijo, bodo zaščitene in nevidne. Podobno lahko uporabimo tudi toplotno črpalko, ki je lahko skupna v kleti ali na podstrehi, lahko pa individualna v vsakem stanovanju. Pri starejših blokih brez skupnega ogrevalnega sistema je nadvse primeren kamin na pelete. Garsonjere lahko ogreva toplozračno, za večja stanovanja pa razvod toplote naredimo z radiatorji. Favorit pri OVE in zmanjšanju stroškov ogrevanja za tri četrtine pa je biomasa, natančneje sekanci.

Stanje in rešitve v praksi

Starejši večstanovanjski objekti so energetsko potratni, kar velja tudi za tri bloke iz leta 1970 s skupno kurilnico. Ta je samostojna, ogreva pa 36 stanovanj (dvanajst na blok, šest na stopnišče), skupaj okrog dva tisoč kvadratnih metrov. Poraba kurilnega olja za ogrevanje prostorov je okrog 40 tisoč litrov na leto. Skupen letni strošek je okrog 40 tisoč evrov, kar znese okrog 1100 evrov na stanovanje. V tej številki ni stroška elektrike, saj se sanitarna voda pripravlja s potratnimi električnimi bojlerji. Razmeroma slabe so tudi podzemne toplovodne povezave med kurilnico in bloki, kar se vidi pri hitrem taljenju snega nad njimi.

Prava in smiselna rešitev je popolna prenova kurilnice in toplotnih vodov do vseh treh blokov. Cenovno in okoljsko so lesni sekanci optimalen energent, saj so za tri četrtine cenejši od kurilnega olja. Po okvirnih izračunih bo stala investicija na ključ okrog 80 tisoč evrov. To vključuje montažo 150 kW kotla na sekance, ustrezno velik hranilnik tople vode, nove cevne razvode do blokov, tri podpostaje, vso avtomatiko, 80 kubičnih metrov prostoren zalogovnik za sekance na ravni strehi kurilnice in vse delo. Spodbudna in razveseljiva je cena prenove. Ob 25-odstotni subvenciji Eko sklada (20 tisoč evrov) plačajo lastniki dejansko le 60 tisoč evrov, kar pomeni okrog 1700 evrov na stanovanje. Izračun dokazuje, da se investicija povrne prej kot v dveh letih s prihranki pri energiji. Pri lesnih sekancih bo strošek ogrevanja stanovanja na leto znašal le okrog tristo evrov.

Toplotni most

Pri energetski sanaciji oboda stavbe nas pri nekakovostni izvedbi zelo hitro preseneti plesen v stanovanju. Vzrok je pomanjkljiva toplotna izolacija, posledica pa prevelike izgube toplote in kondenzacija notranje vlage, na katero se naseli plesen. Ta je problem, a hkrati nam – tako kot vročina pri človeku – pokaže na napake, ki jih bomo morali odstraniti. O tem, kako odpraviti težave s plesnijo, pišeta članka Plesen in Odprava plesni na http://nep.vitra.si. Krivdo za nastanek toplotnih mostov lahko iščemo v trikotniku med projektantom, izvajalcem in lastnikom. Projektanti premalo časa posvetijo podrobnostim, pomembnejša sta videz hiše in zadostitev predpisom. Izvajalci imajo izrazito premalo znanja, podrobnosti so jim španska vas, držijo se načela, da zidarjevo napako pokrije omet, zdravnikovo pa zemlja. Lastniki pa slepo verjamejo, da projektanti in izvajalci obvladajo svoj posel. Nekateri ga res, glavnina pa ne. Zato moramo pri izdelavi fasade z znanjem in informacijami nadzorovati izvajalce, da bo izdelek res stoodstoten. Vsaka hiša ima toliko individualnega, da se je najbolje pogovoriti z energetskim svetovalcem pred vsakim posegom. Poleg ostalega bo pojasnil tudi najpogostejše zablode pri materialih in njihovem vgrajevanju. Pri toplotni izolaciji imejmo vedno v mislih debelino in material (predvsem njegovo lambdo). Zapomnimo si štiri »zlate« debeline. V streho mansardnega stanovanja damo 40 cm, na zadnjo ploščo (strop proti hladni podstrehi) 30 cm, na fasado 20 cm, v tlak proti raščenemu terenu pa 15 cm za ogrevane prostore in 5 cm za neogrevane (klet, garaža). Za tlake med ogrevanimi etažami sta dovolj dva centimetra, saj govorimo o zvočni, ne pa toplotni izolaciji plavajočega estriha. Nekaj najpogostejših toplotnih mostov, predvsem pa pravilne izvedbe, je predstavljenih v rubrikah Črne točke in Energetski kiksi na portalu NEP Slovenija.

Subvencije

Financiranje je marsikomu prevelika ovira, zato so na voljo subvencije in krediti Eko sklada za občane, ki bodo izvajali naložbe v blokih za izvedbo enega ali več ukrepov: toplotna izolacija fasade do 12 evrov na kvadratni meter; toplotna izolacija strehe oz. podstrešja do 10 evrov na kvadratni meter; vgradnja naprave za centralno ogrevanje na obnovljivi vir energije (biomasa, toplotna črpalka) do 25 odstotkov priznanih stroškov. Pri ceni kotla 50 tisoč evrov je to 12.500 evrov, pri ceni 100 tisoč evrov pa 25 tisoč evrov. Za navedene ukrepe kandidira blok kot celota, za vgradnjo lesenih oken pa vsak lastnik zase. Višina subvencije je do sto evrov na kvadratni meter.

Podrobnosti so v razpisu Eko sklada. Višina je omejena na 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe, hkrati pa je za vsak ukrep določen absolutni znesek (razen za kotle na biomaso). Pomembno je, da so do stoodstotne subvencije upravičeni socialno šibki občani. S tem jim je omogočena ali vsaj bistveno olajšana vključitev v proces obnove, znižajo pa se tudi stroški energije v blokih. Zaradi velikega interesa so subvencije avgusta pošle, nov razpis pričakujemo konec decembra, veljal pa bo za leto 2013.

Delilniki in kalorimetri

Merjenje in plačevanje po dejanski porabi je »mati« vseh varčevalnih ukrepov v blokih. Ob večji kakovosti bivanja je investicija (skoraj) zanemarljiva, saj se s prihranki povrne hitreje, kot si mislimo. Kakovost in energetska učinkovitost celotnega ogrevalnega sistema se krepko povečata s hidravličnim uravnoteženjem ogrevalnega sistema in vgradnjo termostatskih ventilov. Praksa pavšalnega plačevanja stroškov ogrevanja in sanitarne vode v večstanovanjskih stavbah na površino in število oseb je z lanskim oktobrom lani na smetišču zgodovine. Delilnik toplote na radiatorju v stanovanju meri porabljeno energijo na vsakem radiatorju posebej. Seštevek vseh delilnikov na vseh radiatorjih v stanovanju pokaže skupno porabo stanovanja, izraženo v deležu glede na vsa stanovanja v bloku. Pri novejših stanovanjih pa se uporablja en kalorimeter za vse radiatorje, porabo meri v kilovatnih urah. Pravilnik določa, da se variabilni stroški za ogrevanje prostorov v višini najmanj 60 odstotkov in največ 80 odstotkov razdelijo na posamezna stanovanja. To je delež, na katerega ima uporabnik stanovanja neposreden vpliv. Preostali del fiksnih stroškov (20 do 40 odstotkov), ki nastanejo zaradi toplotnih izgub v bloku (razvodi, skupni prostori) od toplotne postaje naprej, se razdeli glede na delež ogrevane površine. Na tega nima uporabnik skoraj nikakršnega vpliva.

Kam po pomoč?

Pred posegom v stavbo se je smiselno posvetovati z energetskim svetovalcem. Brezplačna pomoč je na voljo v 37 energetsko svetovalnih pisarnah, veliko koristnih informacij daje NEP Slovenija, kjer je mogoče poiskati in obiskati 350 stavb po Sloveniji. Vse imajo dobre rešitve, uporabniki vam bodo izkušnje posredovali iz prve roke. Tretjo – finančno – pomoč pa ponuja Eko sklad. Na voljo so subvencije in ugodni krediti, za katere velja načelo, da se sami izplačajo s prihranki pri energiji.