Kdo pa plača?

Nadzor nad financiranjem volilnih kampanj pred njihovim uradnim začetkom

Stranki SDS in NSi sta prejšnji teden pripravili zborovanje v podporo kandidaturi Milana Zvera na novembrskih predsedniških volitvah. Najem mariborske dvorane Tabor, varnostnikov, ozvočenja in razsvetljave sta stranko po neuradnih ocenah stala okoli 10 tisoč evrov. Na prireditvi je igral tudi pihalni orkester mariborske pošte, ki je bil plačan po ustaljenem ceniku. Nastop orkestra stane malo več kot 600 evrov.

Zborovanje po zgledu ameriških konvencij ni bilo organizirano v času volilne kampanje, zato ne bomo nikoli izvedeli, kdo in na kakšen način ga je zares plačal. Čeprav je šlo za predvolilni shod, stroški teh pa so v zakonu o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) uvrščeni med stroške, ki jih morajo organizatorji volilnih kampanj po volitvah sporočiti računskemu sodišču, organizatorjem Zverovega zborovanja tega zaradi pomanjkljivosti zakona ne bo treba storiti. Zakon določa, da se med stroške štejejo le tisti, ki nastanejo v 30 dneh pred dnevom volitev.

Pri poročanju o porabljenih sredstvih in prejemkih, je zato pogosta nepreglednost, to pa omogoča zlorabe. Predvsem je nevarnost, da bi politik v zameno za prejemke, nižje od trikratnika povprečne mesečne plače (4.573,65 EUR), ki jih po zakonu o političnih strankah ne bi bilo treba javno objaviti skupaj s podatki o donatorju, zagotovil protiuslugo. To se po mnenju Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope – GRECO pri nas že dogaja.

Kot pravi profesor na Fakulteti za varnostne vede Branko Lobnikar, ki sicer govori o financiranju političnih strank, je z vidika koruptivnosti največ težav pri iskanju sredstev na trgu: »Vemo, da zastonj kosila ni. Ko nabirajo denar simpatizerjev, se potem težko odločijo za delovanje v javno dobro in ne v dobro podjetij in posameznikov, ki so jim podarili sredstva, saj vedo, da teh na naslednjih volitvah sicer ne bodo več dobili. Zato so v skušnjavi, da delajo protiusluge.«

Po priporočilih Komisije za preprečevanje korupcije bodo v nastajajoči noveli ZVRK najverjetneje vključene sankcije za kampanjske dejavnosti, ki bi se začele že pred zakonsko predpisanim volilnim obdobjem. A kaznovanje bi bilo težko izvedljivo. Kot pravi Ciril Ribičič s Pravne fakultete v Ljubljani, »kandidati že zdaj zlorabljajo svoje funkcije. Nastope skušajo prikazati, kot da so del njihove trenutne službe.« K preglednosti financiranja volilnih kampanj bi lahko pripomoglo tudi podaljšanje trajanja volilnega obdobja, vendar Ribičič meni, da to ne bi bilo dobro: »Boljša rešitev je, da bi se, ko je v času pred uradnim obdobjem volilne kampanje neka dejavnost očitno v funkciji kampanje, moralo o tem ustrezno poročati.«

V Komisiji za preprečevanje korupcije še opozarjajo, da nobena zakonska ureditev ne more zajeti vseh hipotetičnih situacij. Zato je zanje ključno, »da se volivci zavedajo, da pravila kršijo kandidati, ki se potegujejo za najvišje politične funkcije v državi, in da je sankcioniranje teh kandidatov v rokah volivcev«.

Zver je torej res imel konvencijo pred zakonsko določenim datumom za začetek predsedniške kampanje, organizatorji kampanje Danila Türka pa jo bodo pripravili, ko se volilno obdobje tudi uradno začne. Kako pa bodo ti in vsi drugi volilno kampanjo vodili, bo na koncu ugotovilo računsko sodišče.