Staš Zgonik

 |  Mladina 41  |  Politika

Ekološka hinavščina

Vlada zvišuje okoljske dajatve, ohranja pa subvencije za ravnanje, škodljivo do okolja

So okoljske dajatve namenjene okolju ali polnjenju proračuna?

So okoljske dajatve namenjene okolju ali polnjenju proračuna?
© Borut Peterlin

Vlada med drugim predlaga zvišanje okoljskih dajatev. S tem naj bi se v proračun nateklo dodatnih 22 milijonov evrov. Za zdaj je v veljavi deset okoljskih dajatev, daleč najpomembnejša z vidika višine prihodkov je dajatev zaradi onesnaževanja zraka s CO2. Lani so zavezanci s plačilom te dajatve v državni proračun prispevali 30 milijonov evrov. Preostalih dajatev je bilo le za dobrih sedem milijonov evrov.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Staš Zgonik

 |  Mladina 41  |  Politika

So okoljske dajatve namenjene okolju ali polnjenju proračuna?

So okoljske dajatve namenjene okolju ali polnjenju proračuna?
© Borut Peterlin

Vlada med drugim predlaga zvišanje okoljskih dajatev. S tem naj bi se v proračun nateklo dodatnih 22 milijonov evrov. Za zdaj je v veljavi deset okoljskih dajatev, daleč najpomembnejša z vidika višine prihodkov je dajatev zaradi onesnaževanja zraka s CO2. Lani so zavezanci s plačilom te dajatve v državni proračun prispevali 30 milijonov evrov. Preostalih dajatev je bilo le za dobrih sedem milijonov evrov.

Pri dodatnem 22-milijonskem prilivu gre za izdatno povečanje. Kar ni nujno slabo. Finančno ministrstvo si je že pod prejšnjo vlado prizadevalo za takšno zvišanje dajatev, a so takrat na ministrstvu za okolje menili, da bi bilo povečanje mogoče samo ob hkratni vzpostavitvi nagrajevanja tistih subjektov, ki bi izpuste zmanjševali. Po novem okoljsko ministrstvo tega pogoja ne postavlja. Treba je polniti proračun. In velike besede o hkratnem varovanju okolja so prej kot ne le priročen izgovor. Sploh, če vemo, da država na nekaterih drugih področjih še vedno subvencionira do okolja škodljivo ravnanje.

Tako so na primer avtoprevozniki še naprej upravičeni do vračila dela trošarin za gorivo. Zaradi blaženja učinkov krize in ohranjanja konkurenčnosti pomembne gospodarske panoge je to deloma razumljivo, a če vemo, da državni proračun na letni ravni zaradi tega ostane brez približno 40 milijonov evrov, kar je več kot za zdaj zbere z vsemi okoljskimi dajatvami skupaj, se je treba vprašati o smiselnosti takega ukrepa. Predvsem zato, ker vlada te do okolja škodljive ugodnosti ohranja tudi na račun zviševanja davkov za gospodinjstva, na primer z višanjem stopnje DDV-ja.

Prav pri stopnjah DDV-ja ne smemo spregledati še ene do okolja škodljive »subvencije«. Vlada želi frizerje, cvetličarje, tiskane medije itd. uvrstiti v kategorijo z višjo stopnjo DDV-ja, pesticidov in umetnih gnojil, ki pomenijo eno hujših obremenitev za okolje, a so prav tako obdavčeni po nižji stopnji, se ni niti dotaknila. Kot so povedali na finančnem ministrstvu, bi morali pred odločanjem o morebitni odpravi nižje stopnje DDV-ja za gnojila in fitofarmacevtska sredstva »narediti temeljito analizo vpliva takega ukrepa na sektor kmetijstva«. Kar je pohvalno. A zakaj takšne temeljite analize niso opravili za panoge, za katere so višji DDV že predlagali?

Ne le da vlada okoljske davke zlorablja za polnjenje proračuna, pri tem je še več kot očitno nekonsistentna.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.