Šturmov favorit

Novinar Peter Petrovčič je v svojem članku v Mladini, z dne 12.10.2012, z naslovom „Šturmov favorit“ in podnaslovom „Kaj imajo skupnega Baraga, Janković in Šturm“ med drugim zapisal tudi „... Odgovorili bodo tudi na vprašanje, ali bi odredbo za takšno hišno preiskavo podpisal vsak preiskovalni sodnik, ne samo Andrej Baraga. Ni skrivnost, da kadar želijo biti preiskovalci ali tožilci povsem prepričani, da bodo pridobili odredbo za hišno preiskavo, počakajo na trenutek, ko je v službi ’pravi’ sodnik.“ Ker je iz tega citata in celotnega članka jasno razvidno, da novinar dvomi v mojo nepristranost, se čutim dolžnega podati to pojasnilo.

Kot preiskovalni sodnik seveda ne morem in ne smem vsebinsko komentirati zadeve, ki je še v fazi odprtega predkazenskega postopka. Lahko pa zagotovim, da sem v svoji preko osemnajstletni karieri funkcionarja v pravosodju, sprva kot tožilec, zadnjih šest let in pol pa kot sodnik, sprejel mnogo različnih odločitev, med drugim tudi odrejal, ali v kakšnih primerih tudi zavračal, kar javnosti in tudi novinarju ne more biti docela neznano, hišne preiskave. Kriteriji, po katerih se ocenjuje, če je posamezna pobuda za odreditev hišne preiskave utemeljena, ali ne, so zelo jasno napisani v I. odstavku 214. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki določa: „Preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolženca ali drugih oseb se sme opraviti, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in je verjetno, da bo mogoče pri preiskavi obdolženca prijeti ali da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek.“ Ne gre torej za kriterije, ki bi veljali le za Andreja Barago ali katerokoli drugo posamezno osebo, temveč to velja za vse sodnike. Zato seveda zavračam očitke, ki jih name naslavlja novinar, ker so ti popolnoma neutemeljeni. Strinjam pa se, da je lahko sodnikovo delo podvrženo kritični presoji javnosti, vendar pa v tem primeru več kot očitno ne gre za slednje, temveč, kar pri istem novinarju nisem doživel prvič, za pripis negativnih lastnosti, očitno „nepravega“ sodnika, kot ga pač v svojih očeh vidi g. Petrovčič.