»Boj se nadaljuje«

Minilo je leto, odkar se je iz newyorškega parka Zuccotti k nam in še v 80 držav razširilo gibanje Zavzemimo. Gibanje, ki je navdih črpalo iz arabskih revolucij konec leta 2010 in španskega gibanja Indignados, je z opozarjanjem na nepravično porazdeljeno družbeno bogastvo, z bojem za malega človeka in za pravičnejšo družbo zbudilo pozornost in postalo prepoznavno. V vsakdanje besedišče so vnesli pojem »99 %«, a po enem letu s svojimi zahtevami niso bili uspešni. Hladen odziv širše javnosti je doživelo tudi slovensko gibanje 15o. Čeprav so aprila šotore izpred borze umaknili, še niso obupali.

»Mediji in drugi so nas vedno presojali z institucionalnega vidika. Hoteli so imeti strukturo in vodjo gibanja, mi pa smo vedno delovali horizontalno, kjer je pomembno mnenje vsakega. Ves čas smo naslavljali konkretne probleme. Čeprav so ti majhni in rešitve težko opazne, počasi gradimo mozaik. Velike družbene spremembe so se vedno zgodile postopoma,« pravi aktivist gibanja Klemen Ploštajner.

Eden takih delcev mozaika je bila akcija v podporo ogoljufanih posojilojemalcev v Prekmurju, ki jim banke zaradi nezmožnosti plačevanja spornih kreditov rubijo premoženje. »S shodom gibanja 15o v podporo dolžnikom se je veliko spremenilo. Ljudje se obračajo na nas, zato vemo, komu grozi deložacija – nadziramo vse Prekmurje,« je na skupščini ob prvi obletnici gibanja povedala predstavnica posojilojemalcev Vera Krivec.

Aktivisti so se za proteste pred enim letom odločili tudi zato, da bi gibanje dobilo legitimnost soodločanja ali vpliva na državno politiko, dosegli pa so ravno nasprotno: »Oblast nas poskuša onemogočiti. Za vse dosedanje shode so vidni posmezniki, čeprav sploh niso bili organizatorji, dobili globo za kršenje javnega reda in miru,« je povedala Liza Linde iz gibanja 15o, Monika Bohinec pa je dodala, da »je bilo posameznikom skupno spisanih za 10.000 evrov kazni, samo na zadnji okupaciji ministrstva za delo so nekateri dobili tudi globe po 650 evrov«. Ploštajnerju je še bolj od ekonomske represije sporno to, da se ljudje nočejo izpostavljati v gibanju, ker se bojijo, da bi službo izgubili ali je ne dobili.

Da kazni ne bi več plačevali, napovedanih shodov in zasedb javnih prostorov ne bo več, bodo pa nenapovedani. Skupščine gibanja ne bodo več samo v Ljubljani, ampak tudi po drugih regijah. Tako si bodo olajšali iskanje rešitev za težave ter hkrati širili mrežo podpornikov in aktivistov.

»Boj za« se nadaljuje, pravijo.