Skriti dnevniki

Izvirni greh, zaradi katerega si organi pregona sploh prizadevajo za čim lažji vpogled v podatke o komunikaciji, je obvezna hramba teh podatkov, ki je predpisana na ravni EU. »Teh skušnjav po čim bolj pravno nevezani uporabi prometnih podatkov ne bi bilo, če ne bi bilo paničnega odziva Velike Britanije, ki je leta 2005 doživela teroristični napad v Londonu,« razlaga dr. Aleš Završnik. »Ker Britancem takšne določbe o hrambi prometnih podatkov ni uspelo sprejeti na nacionalni ravni, so to poskusili z obvodom prek EU, tako da so v času predsedovanja uspeli s sprejetjem Direktive o hrambi podatkov, ki je zavezala vse članice EU.« Takšno ureditev so kritizirale številne nevladne organizacije, ponudniki telekomunikacijskih storitev in celo Evropski parlament. Tudi slovenski urad informacijskega pooblaščenca se zavzema za odpravo obvezne hrambe prometnih podatkov. Ne bi bili prvi v EU. Lani je zakon, ki je določal obvezno hrambo podatkov, na primer razveljavilo nemško ustavno sodišče. Enako so ravnala ustavna sodišča Romunije, Češke, Cipra in Madžarske.

»Vsa sodišča so odločitve argumentirala z načelom nujnosti in sorazmernosti, tj. da ukrep ni nujen in ni sorazmeren,« pravi Završnik. Avstrija in Švedska direktive še vedno nista prenesli v svoj nacionalni red. Slovenija jo je. Vestno. Že leta 2006. Takratna Janševa vlada je kot pridna učenka uzakonila najdaljše obdobje obvezne hrambe podatkov, ki ga je predpisala EU – 24 mesecev. Šele leta 2009, pod Pahorjevo vlado, se je to obdobje skrajšalo na zdaj veljavnih 14 mesecev za mobilne operaterje in osem mesecev za internetne ponudnike. A še vedno nad najnižjo predpisano mejo šestih mesecev. Ker sta tako želeli Sova in policija. »Seveda lahko razmišljamo tudi o popolni odpravi hrambe podatkov,« danes pravi takratni državni sekretar na pristojnem ministrstvu József Györkös, ki sicer ob tem opozarja, da trenutno tega evropski pravni okvir ne omogoča. »Lahko se pridružimo iniciativam, ki so za popolno odpravo, sočasno pa ocenjujem, da bi morali bistveno več pozornosti posvečati korporativnemu zbiranju osebnih podatkov v okviru mobilnih aplikacijskih sistemov. Ko bo to področje urejeno tako transparentno, kot je (za zdaj še) dostop do podatkov o prometu pri operaterjih, bomo lahko mirneje spali oziroma komunicirali.«