Žensko-moška razmerja

Marca je evropski parlament sprejel predlog resolucije o uvedbi ženskih kvot v upravah podjetij. Do leta 2015 bi se moral odstotek žensk med vodilnimi v podjetjih zvišati na 30, do leta 2020 na 40.

Septembra letos je proti resoluciji nastopilo več članic Evropske unije, v Sloveniji pa se je pred kratkim v zvezi s tem oglasil predstavnik Državljanske liste Tomaž Štih. V svojem tvitu je zapisal, da »zahteva, naj vlade predpišejo število žensk v upravnih odborih podjetij, prihaja od žensk, ki brez privilegijev nič ne zmorejo«. Štih je zdaj zaposlen v kabinetu finančnega ministra, kamor je bil postavljen za čas mandata svojega strankarskega kolega, ministra Janeza Šušteršiča.

Glede omenjenega zapisa pojasnjuje, da kot liberalec zagovarja enakost vseh ljudi, ne glede na spol, raso, socialni izvor, politično prepričanje. »Zato se ne morem strinjati s predlagano spolno diskriminacijo niti ne razumeti razlogov zanjo drugače, kot da želi nekdo sam sebi izboljšati položaj na račun drugih s posebno obravnavo.« Dodaja, da »nobena velika voditeljica nikjer in nikoli to ni postala zaradi spolnih kvot, ampak zaradi človeških kvalitet. Po mojem mnenju bo vedno tako.«

V društvu Ženski lobi, ki se zavzema za enake možnosti za ženske in moške v Sloveniji, izjavo obsojajo. »Je še ena izmed seksističnih izjav predstavnikov slovenske vladajoče politike, ki terja javno obsojanje. Izraža jasno stališče, da so zagovornice uvedbe spolnih kvot v vodstvih gospodarskih družb v Evropski uniji nesposobne ženske, ki jim brez privilegijev ne more uspeti,« meni predsednica Metka Roksandić.

Raziskave kažejo, da več žensk ne prinaša le novih perspektiv, novih idej, mnenj in načinov razmišljanja, temveč hkrati tudi boljše poslovne rezultate, pravi slovenska poslanka v evropskem parlamentu Mojca Kleva. Na Islandiji, Norveškem in Finskem, torej v državah severne Evrope, ki jih radi jemljemo za zgled, je zadnjih 40 let v politiki veliko žensk, in sicer jih v parlamentu sedi že okoli 40 odstotkov. Pri nas so razmere, kar zadeva poslance v tem mandatu, ugodne, saj 34 od 90 sedežev v parlamentu zasedajo ženske. Slabše je v vladi, kjer je med 13 ministri ena sama ministrica. Kot opozarjajo v Ženskem lobiju, je še ta brez dejanske moči odločanja, to pa pomeni občutno nazadovanje glede na to, kar smo imeli v prejšnji vladi in tudi v zadnji Drnovškovi vladi.

Tudi zato je Štihova izjava po mnenju Roksandićeve nevarna, saj ruši pravno zagotovljeno družbeno vrednoto enakosti žensk in moških pri odločanju v politiki in gospodarstvu, v EU in v Sloveniji.

»Kaže pa tudi aroganco moškega, ki si domišlja, da je prišel na mesto, ki ga zaseda, le s svojo sposobnostjo, brez botrov, prijateljev, somišljenikov, podpornikov ali sošolcev,« še dodaja.