Pozna sezona

Restavracija Toni
Šiparska 8, Savudrija – Zambratija
Tel.: +385 52 759 570
Toni velike kose tuna v lovoru rauha vsak dan razen ponedeljka od 11. do 23. ure.

Fino:
hladne predjedi, predvsem dimljeni tun
kanestrele

Ne tako fino:
sladice

Mešana hladna morska meza, topla predjed, riba in sladica vam bodo pokurili za 35 evrov kun.

»Juhej! Sezona je v zatonu, ceste so prazne, kolone pred južnimi mejnimi prehodi so se tako rekoč razblinile in celo cene naftnih derivatov se niso zvišale,« je bilo zadnjič slišati veseli glas odgovorne osebe Konzumovega projekta za odpravljanje presojevalnih zaostankov. Iz tega je bilo sklepati le eno: v Sečovljah ali na Dragonji bomo zapustili schengensko območje in se podali na slovenskim vikendašem zelo dobro znane teritorije ugostiteljsko uslužnih obratov savudrijsko-umaške obale in zaledja.

Na uho nam je že pred časom prišlo, da pri Toniju v Zambratiji lepo ravnajo z iz morja potegnjenimi organizmi, pa smo sklenili njih mojstrovinam izpostaviti še svoje čeljusti. Ko smo obšli domačinske kvartopirce v prvi sobi, smo se ob lepo pogrnjeni mizi zaklepetali z jezično kelnarico in iz ponujenega hitro vkup spravili lagoden scenosled, ki smo ga po ogledu vinske vitrine sklenili dodatno zašpičiti s primerjalnim malvazijoslovjem. Med mazanjem okusnega, na paprično-paradajzasto rdečo vižo uglašenega namaza iz škarpine smo začeli srebati lepo narejeno, ravno prav frišno malvazijo Tonijevega skoraj soseda, vinarije Degrassi. In sklenili, da so oboji – nasoljeni in okisani – sardoni vrhunske kakovosti ter da je hobotnica v solati mehka in, hvala bogu, obvarovana hudega začesnavanja, bakalar na belo pa je bil tako fino kremast, da skoraj ne verjamemo, da ni prišel iz kake proizvodnje obširnejšega tipa. Nosovi so prijavili še sum prilivanja tartufnega olivca v sicer lepo skuhane fuže s črnimi tartufi, nobenega dvoma pa ni, da pri Toniju izjemno frajersko obvladajo kanestrele: že kremasti, na zob skuhani rižoti so se lepo podale, minimalistično pečene na žaru in pospremljene le s sladkimi drobnimi češnjevimi paradajzi so bile pa sploh čisti nadstandard. V isto ligo bi se lahko, če le ne bi bil serviran ledeno mrzel, uvrstil še tun, ki ga po suhem mariniranju s soljo in sladkorjem dimijo v hladnem lovorovem dimu, kar ga opremi z nenavadno, a prijetno dimasto aromo.

Smo pa bili malo razočarani tam, kjer smo najmanj pričakovali – lepemu in frišnemu primerku orade so s predolgim staležem v pečici pobrali precej sočnosti, tako da jo je bilo treba kar pridno zalivati s še eno, tokrat Radovanovo malvazijo, ki ji je pa tudi manjkalo osvežilne hrbtenice. Pa kaj več od palačink in zelo povprečne čokoladne torte bi ob koncu tudi lahko ponudili. Ker znajo, če hočejo.